Pri 42 letih spremenila spol: "Žena in otroka so me sprejeli, starši žal tega niso zmogli"

"Dragi prijatelji, ne zamerite mi mojo dolgo odsotnost in tale daljši zapis ... obstaja tehten razlog, ki me je minulo leto in pol gnal čez do zdaj zame najbolj trnovo pot, polno obupa, strahu, razočaranj, skrbi in solza, pa tudi izjemnega olajšanja, veselja, radosti, podpore, sočutja in ljubezni," je svojo izpoved na Facebooku začela Lia Bordon. 

Kot je zapisala, že od otroštva ve, da je ženska, čeprav se je pred 42 leti rodila kot moški in tako tudi skušala živeti. 

Časi so se za transspolne osebe spremenili na boljše

"Danes takšnim, kot sem jaz, rečejo transspolne osebe, približno odstotek nas je v celotni populaciji. A v času, ko sem odraščala, ni bilo tako. V zgodnjih 80. letih za moje transspolne brate in sestre v družbi tako imenovanega bratstva in enotnosti ni bilo mesta," je zapisala.

Takrat tudi ni bilo staršev, ki bi svoje transspolne otroke podprli tako, kot je to pred dnevi na Facebooku storil oče transspolne deklice iz Trbovelj Matjaž Odlazek. "Mimogrede, Matjaž, globok poklon! Zato tudi sama o svojih občutkih nisem upala govoriti z nikomer, še posebej s starši ne," je nadaljevala. 

Vse je skušala potlačiti v podzavest

Občutki, da bi se morala roditi kot deklica, so se ji zdeli nenaravni, umazani in bogokletni, zato jih je potlačila globoko v nezavedno. A izginili nikoli niso. 

"Predlani med božičem in novim letom je bilo, ko me je pretresel znan, pozabljen občutek. In tako kot zdaj vas, je tudi mene pustil brez besed. Po eni strani sta me prestrelila neizmerna radost in olajšanje, ki sta se že naslednji trenutek pomešala s smrtno grozo," je opisala trenutke, ko se je zavedla, da potrebuje spremembo. 

Po 42 letih življenja, z družino in uspešno kariero, si je končno priznala resnico o sebi.

Vedela je, da nima veliko izbire in ji ni preostalo drugega, kot da se spopade s strahovi in odzivi okolja, v katerem živi. 

Tranzicija ni bila enostavna preizkušnja 

 "Tranzicija, kot se strokovno reče spremembi spola, pripisanega ob rojstvu, je boleča preizkušnja ...Verjemite mi, tega ne greš početi zato, ker je to dandanašnji modno ali zato, ker bi se ti zmešalo ... Transspolnosti ne izbereš, zanjo se ne odločiš, s transspolnostjo se rodiš," je zapisala. 

Najtežje pri tranziciji je bilo zanjo nesprejemanje, pospremljeno z nizkotnim obrekovanjem, šalami na njen račun in pogledi izpod obrvi, ki so ji vzbujali občutke, da je spaka, postavljena na ogled v cirkusu.

"Da inkvizicijskega postopka, skozi katerega je treba v Sloveniji, da ti je dano uradno spremeniti spol, sploh ne omenjam. Tega ne bi privoščila niti svojemu najhujšemu sovražniku," je izpostavila. 

Upa, da bo s svojo zgodbo komu pomagala

Ob tem Lia poudarja, da je imela neizmerno srečo, saj so jo žena in otroka sprejeli z brezpogojno ljubeznijo, podporo in sočutjem. Njeni starši tega še niso zmogli. 

Svojo zgodbo je delila, da se morda tudi dotakne staršev, katerih otrok potrebuje podporo in pomoč ob spoznanju, da se počuti drugače, kot mu družbeno vlogo narekuje spol, pripisan ob rojstvu. Morda se dotakne tudi politikov in strokovnjakov, ki odločajo o usodi transspolnih.

"Morda moj zapis togo slovensko dušo vsaj malo omehča," je sklenila. 

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču