Poljakinja Anya, ki se je zaljubila v Slovenijo: "Šele ko popolnoma prisluhneš srcu, se ti uresničijo sanje"

Popoln skok v neznano. Smeje mi pripoveduje, da se je za preselitev v našo državo odločila, ne da bi preveč razmišljala o tem, kako in kaj. Odkar pomni, je rada spoznavala nove kraje, a si ni nikoli mislila, da bo nekoč živela tu. Prepričanje, da je selitev v Slovenijo prava pot tako zanjo kot za njeno družino, je bilo tako močno, da mu je morala slediti.

Najino poznanstvo sega že v čas pred tem intervjujem. Spoznali sva se prek njene Facebook skupine "Grow.Impact.Slovenia." (Rasti.Vplivaj.Slovenija), namenjeni tistim, ki stremijo k napredku in osebnostnem razvoju. Pa tudi k preseganju lastnih okvirjev in delovanju za širše dobro. Na srečanjih skupine Anya, po poklicu trenerka za življenjsko preobrazbo, govori o popolni iskrenosti do sebe in opustitvi vseh neučinkovitih oblik razmišljanja, vedenja in ravnanja. "Le tako in nič drugače lahko v svojem življenju naredimo izboljšave ter na polno zaživimo," mi pravi med pogovorom, in strinjava se, da je vedno prostor za izboljšave. 

Kateri so bili glavni razlogi, da si se z družino iz Londona preselila ravno v Slovenijo?

V Slovenijo sem se preselila leta 2017, razlog pa je bila želja, da bi otroci živeli bližje naravi. Kot družina smo bili na točki, ko si želiš imeti lasten dom ter živeti v državi, kjer si lahko življenje tudi privoščiš. Selitev ni bila lahka, saj smo se preselili le tri mesece zatem, ko sem prvič obiskala Slovenijo in sprejela to odločitev. Življenje smo obrnili na glavo in se preselili v novo državo. A lahko rečem, da je bilo vse skupaj vredno!

Kot trenerka za življenjsko preobrazbo tudi v lastnem življenju vselej uporabim izkušnje, ki jih učim in ki nam pomagajo do boljšega življenja in k uresničitvi naših sanj. Gre za popolno zaupanje srcu. O tem sem napisala tudi knjigo z naslovom ‘Art of Life Guide’ (Vodnik življenja).

Kakšni so bili vaši začetki v Sloveniji? Kako lahko oziroma težko vam je bilo?  

Kako enostavne ali težke so stvari, je odvisno od našega osebnega pogleda na njih in lastnega pristopa do življenja. Čeprav je bila moja odločitev za selitev v Slovenijo zelo spontana, je bila tudi zelo zavestna in za njo sem prevzela vso odgovornost, vključno z vsemi vzponi in padci.  

Začeli smo ponovno od začetka, brez prijateljev, službe, znanja jezika, šole za otroke in stalnega doma. A sem se takoj aktivirala in prek Facebooka organizirala mrežno skupnost 'Grow.Impact.Slovenia’ (Rasti.Vplivaj.Slovenija). Moj namen je bil, da bi spoznala nove ljudi in se lažje vključila v novo okolje.

"Obenem je bila moja želja tudi, da bi s pomočjo skupine še naprej širila svojo strast do osebnega razvoja in tako imenovanega “ozaveščenega življenja”. Ko potrebujemo nekaj, česar ni, lahko to sami ustvarimo."  

Kako bi primerjala tukajšnje življenje s tistim, ki si ga imela prej v Londonu? 

Primerjav ne maram preveč. Veliko bolj namreč cenim razlike v vsakem kraju, v katerem sem se odločila živeti. Ko sem se pri svojih dvajsetih letih preselila v London, je bilo to večkulturno mesto s hitrim, zaposlenim tempom življenja, zame odličen kraj za bivanje. A zdaj, ko imam družino in drugačen nabor vrednot, zagotovo vem, da je Slovenija moj dušni dom.

V dogodkih, ki sem se jih udeleževala v Londonu, sem res uživala. Prav tako sem uživala v procesu osebnega razvoja, ki me je pripeljal do sem. Vlaganje v osebno rast je v Veliki Britaniji zelo priljubljeno in učinkovito.

London bom gotovo v kratkem obiskala, saj zelo pogrešam potovanja. A bom v mestu le še kot turistka, medtem ko si tam ne želim več živeti.

Kje v Sloveniji živiš in zakaj ravno tam?  

Živim v okolici Medvod, kjer smo kupili hišo. Všeč mi je, saj je zelo blizu Ljubljane, a že veliko bolj v naravi.  

S čim se trenutno ukvarjaš?

Lažje bi odgovorila na vprašanje, s čim vse se ne ukvarjam (smeh). Sem mama, menedžerka družine in tudi vodja prenove hiše. Štiri leta sem delala v spletni potovalni agenciji v Ljubljani. Vodla sem tudi delavnice za življenjsko preobrazbo, med pandemijo sem napisala že omenjeno knjigo za samopomoč v angleški in poljski različici.

Poleg tega znotraj prav tako že omenjene Facebook skupine organiziram redne pohode po Sloveniji, imenovane 'Korak za korakom'.  

Odprta sem tudi za nove zaposlitvene priložnosti, kjer bi lahko uporabila svoje organizacijske, medosebne in mednarodne trenerske izkušnje.

Vse našteto zahteva veliko mero osredotočenosti in dobro organizacijo. A ko se odločite, kaj je za vas osebno pomembno in temu posvetite svoj čas, srce in energijo, potem vse steče.

To učim tudi pri ozaveščenem življenju.   

Kaj ti je pri nas najbolj všeč in kaj najmanj?  

Obožujem pokrajino, dobre ljudi, ki sem jih srečala na svoji poti, in tudi tiste, ki me opominjajo, da se moram še bolje naučiti postavljati meje. Ni mi všeč, da še vedno ne govorim tekoče slovensko. Zelo si namreč želim, da bi lahko razumela vse podrobnosti iz fascinantnih življenjskih zgodb, ki jih slišim.

"Pripovedovanja ljudi o tem, kaj jih v življenju žene, od kod izhajajo in kaj še potrebujejo, da bi bili v svojem življenju bolj srečni in zadovoljni, se mi zdijo izjemno pomembna in bi jih res rada razumela v njihovem maternem jeziku."

A na srečo večina Slovencev zelo dobro govori angleško, moja slovenščina pa je tudi iz dneva v dan boljša.   

Si videla že veliko Slovenije?

Mislim, da sem je videla že kar veliko, sploh prek izletov s svojo pohodniško skupino. A vem, da je še marsikaj lepega za videti. Vsekakor obstajajo tudi kraji, ki bi jih rada ponovno obiskala, še bolj cenila in ponovno vpijala lepote slovenske zemlje.  

Te je preselitev v Slovenijo ali življenje tu naučilo še česa posebnega?  

Sem iz poljskega Krakova, kjer sem preživela več kot 20 let svojega življenja. Živela sem tudi na Irskem in v Združenem kraljestvu. Če sem se česa naučila, je to, da je bila moja odločitev za selitev v Slovenijo res prava. Poslušala sem svoje srce in v tem obdobju mojega življenja to res pripada sem.

Novo na Metroplay: Pogumna Slovenka, ki je sledila svojim sanjam in preplula ocean | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem