Podjetnice podpirajo rast zdravstveno-tehnoloških in trajnostnih inovacij

Leta 2015 so Združeni narodi 11. februar razglasili za Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti, da bi spodbudili udeležbo žensk v znanosti, tehnologiji, inženirstvu in matematiki (STEM). Po podatkih raziskave Evropske komisije, Women in Digital Scoreboard 2021, v Evropi ženske predstavljajo le približno tretjino diplomantov na področjih STEM. Razlika med spoloma vpliva tudi na podjetništvo, saj ženske predstavljajo le 15,5 % ustanoviteljic zagonskih podjetij v EU.

Poleg tega, da je manj diplomantk na področjih STEM, se ženske srečujejo tudi z ovirami pri prejemanju sredstev. V Srednji in Vzhodni Evropi je nedavna raziskava pokazala, da gre le 1 % razpoložljivega kapitala za zagonska podjetja z ustanoviteljicami, nadaljnjih 5 % pa za poslovne ekipe mešanih spolov. Vendar pa podatki tudi kažejo, da ustanoviteljice zagonskih podjetij v regiji naredijo več z denarjem, ki ga prejmejo, pri čemer prekašajo moške po kapitalski produktivnosti in ustvarijo 96% več prihodka na 1€ financiranja kot zagonska podjetja, ki jih ustanovijo moški.

Zdravstvo: obetavno področje za strokovnjakinje

Ženske predstavljajo veliko večino zdravstvenih delavcev v Evropi (70–80%). Poleg tega je v Srednji, Vzhodni in Južni Evropi delež zdravnic najvišji med razvitimi državami. V baltskih državah, državah Višegrada, Sloveniji in na Portugalskem je v zdravniškem poklicu večina žensk, kar presega 49-odstotno povprečje OECD. Čeprav bi poklicne izkušnje zdravnic lahko sprožile inovativne spremembe v zdravstveni industriji, je njihov podjetniški zagon manj raziskan kot pri moških kolegih. Čeprav je bilo tako v preteklosti, pa je več novejših trendov privedlo do porasta deleža podjetnic v zdravstvu.

»Trenutno opažamo tri močne trende. Prvič, inovatorke v zdravstvu prihajajo iz bolj raznolikih panog. Seveda prevladujeta znanost in tehnologija, veliko žensk prihaja neposredno iz laboratorija, med njimi pa najdemo tudi diplomantke družboslovja. Pri inovacijah v zdravstvu je veliko različnih vlog in ženske se lahko hitro vključijo. Drugič, opažamo, da več zagonskih podjetij soustanovijo in/ali vodijo ženske. In tretjič, prisoten je val razprav o vzpostavitvi enakih možnosti za zagonska podjetja, ki jih vodijo ženske in opaziti je trend v zagonskem ekosistemu, da so skladi tveganih kapitalskih naložbi bolj odprti za vlaganje v zagonska podjetja, ki jih vodijo ženske,« pravi Monika Toth, Direktorica regionalne inovacijske sheme pri EIT Health InnoStars, vodilni organizaciji, ki podpira razvoj inovacij v zdravstvu.

Mreža EIT Health izvaja več programov, namenjenih opolnomočenju podjetnic. Eden od njih je Pettedenski Bootcamp za žensko podjetništvo, ki povezuje zdravstvena zagonska podjetja v zgodnjih fazah, ki jih vodijo ali so-vodijo ženske, z mrežo mentorjev, ki negujejo in podpirajo njihovo hitro rast. Pobuda, ki jo podpirajo IESE Business School, Institute Pedro Nunes in NUI Galway, ponuja intenzivno usposabljanje, dostop do omrežja in mentorstvo. EIT Health trenutno sprejema prijave za program do 14. marca.

Moraš verjeti, da je to to

»Izpostavljanje inovatork ni ključnega pomena le za njihova lastna zagonska podjetja, ampak tudi pomaga ustvariti širši družbeni vpliv, s katerim privabimo več žensk na področja STEM in v inovacije,« poudarja Monika Toth. Portfelj EIT Health vsebuje več vplivnih vodij, ki utirajo poti na področju inovacij v zdravstvu.

Joana Melo, mlada podjetnica s Portugalske, je sodelovala v več pospeševalnih programih EIT Health InnoStars. Njeno podjetje NU-RISE pomaga zdravnikom izvajati varnejše in natančnejše zdravljenje z obsevanjem in sicer z zagotavljanjem ustreznih odmerkov sevanja na prava mesta. Njena rojakinja Joana Paiva je izvršna tehnološka direktorica in soustanoviteljica podjetja iLof. Z izkoriščanjem biofotonike in umetne inteligence podjetje s sedežem v Portu razvija neinvazivno rešitev za preverjanje bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo za klinična preskušanja. Leta 2020 je bila Joana uvrščena na Forbesov seznam 30 Under 30 Europe, v kategoriji Znanost in zdravstvo in bila nominirana za nagrado EIT Woman Award.

Na Poljskem je na seznamu 100 najvplivnejših žensk, ki ga je imenovala revija Forbes, tudi Magdalena Jander, doktorica znanosti, izvršna direktorica in soustanoviteljica podjetja UVera, zmagovalka nagrad EIT Health Catapult in InnoStars Awards, ki razvija naslednjo generacijo zdravih in eko-prijaznih snovi, ki ščitijo pred celotnim spektrom UV sončnega sevanja. Skupaj s svojo ekipo si prizadeva za trajnostno proizvodnjo, hkrati pa prispeva k krožnemu gospodarstvu.

»Naš cilj je proizvesti zelo močno snov, ki je 100 % okolju prijazna. Ne samo, da snov ne bi vplivala na koralne grebene ali morsko življenje, ampak je celoten proces proizvodnje trajnosten. Porabi tone ogljikovega vodika in sprošča tone kisika in rodovitne biomase kot stranski produkt,« pojasnjuje Magdalena Jander in dodaja, da moramo, če želimo videti več deklet pri predmetih STEM, izobraževalni sistem spremeniti že v zgodnji fazi in razviti kritične miselne veščine, ki bi lahko pritegnile pozornost deklet iz osnovnih in srednjih šol. "Pogosto gre za to, da začutiš strast do znanosti v pravem trenutku.”

Glede na raziskavo, ki jo je izvedel Microsoft med 11.500 mladimi ženskami v 12 evropskih državah, se dekleta, stara 11 do 12 let, zanimajo za teme s področja STEM prav tako kot fantje. Toda takoj, ko dopolnijo 15 do 16 let, se njihovo zanimanje močno zmanjša. Po podatkih OECD pri tej starosti le 5 % deklet pravi, da pričakujejo poklic na področju računalništva ali inženiringa, v primerjavi z 18 % fantov. Microsoftova raziskava tudi razkriva, da poleg praktičnih izkušenj in praktičnih vaj v učilnici ali zunaj nje, zanimanje deklet za kariero na področjih STEM spodbudijo tudi vidne ženske vzornice v družbi.

Trajnost je v središču pozornosti tudi za ustanoviteljice podjetij

UVera ni edino podjetje, ki meni, da je trajnost prednostna naloga. Litovsko zagonsko podjetje CasZyme, ki so ga ustanovile ženske, razvija orodja, ki izboljšujejo uporabo metode CRISPR (Clustered Regularly Interspaced Short Palindromic Repeats) pri raziskavah in razvoju urejanja genov. Orodje je že uspešno v zdravstvu, v boju proti genetskim boleznim in različnim oblikam raka ter pospešuje testiranje na Covid-19. Vendar pa lahko CRISPR – tako imenovana tehnologija »genetskih škarij« – igra tudi pomembno vlogo v boju proti podnebnim spremembam, saj bi lahko lokalnim skupnostim omogočila pridelavo zadostne količine hrane v vsakem podnebju, s čimer bi se znižali okoljski stroški prevoza.

Po besedah dr. Monike Paule, doktorice družbenih znanosti, ki ima izkušnje z razvojem visokotehnoloških podjetij in prenosom tehnologije v biotehnološki industriji, "moramo biotehnološko industrijo preoblikovati v prid obeh spolov."

Eden od razlogov za to je, da so ženske v biotehnološki industriji morda bolj občutljive na okoljsko uporabo najnovejšega razvoja na tem področju. Glede na raziskavo OECD so ženske po vsem svetu bolj občutljive na ekološka vprašanja, bolj verjetno reciklirajo, kupujejo ekološko hrano in izdelke z znakom za okolje, se ukvarjajo z varčevanjem z vodo in energijo ter uporabljajo energetsko učinkovite oblike prevoza. To se lahko prevede tudi v trajnostne ideje, ki jih spodbujajo ženske.

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev