27. 10. 2020, 12:26
Položaj žensk na trgu dela in ob upokojevanju: »O tem res še ne razmišljam, a vidim, da bi morala.«
Zakaj je pomembno, da o upokojitvi razmišljamo pravočasno?
Projekt naslavlja problem pokojninske vrzeli med ženskami in moškimi, izpostavlja njene glavne vzroke in poudarja pomembnost vključitve načela enakosti spolov v pokojninsko politiko. Predvsem pa želi ozaveščati o pomenu odločitev in možnosti v poklicnem in zasebnem življenju na pokojnino in varno starost.
Projekt Moje delo.Moja pokojnina opozarja na pokojninsko vrzel med spoloma in izvaja dejavnosti, namenjene izboljšanju znanja in ozaveščanju o temeljnih dejavnikih oziroma vzrokih zanjo. Slovenske in tuje strokovnjakinje in strokovnjaki so se na seminarju »O tem res še ne razmišljam, a vidim, da bi morala« pogovarjali o trenutnem stanju na področju upokojevanja ter predstavili ekonomski in sociološki pogled na pokojninsko vrzel med ženskami in moškimi. Predstavili so tudi izbrane primere obravnavanja problema pokojninske vrzeli med spoloma v drugih državah Evropske unije. Plačna vrzel v EU ni zanemarljiva, ženske namreč v povprečju zaslužijo 16 odstotkov manj kot moški, njihova povprečna pokojnina pa je celo 30 odstotkov nižja od povprečne pokojnine moških. Slovenija ima z 9 odstotki eno nižjih vrzeli v povprečnih plačah ženskih in moških, pokojninska vrzel pa znaša 16 odstotkov.
Za odpravljanje pokojninske vrzeli je ključno zmanjševanje razlik med ženskami in moškimi na trgu dela, plačah ter zagotavljanje enakega položaja skozi celotno življenjsko obdobje. Pokojninske reforme morajo upoštevati vidik spola.
V prihodnosti se bomo zagotovo soočili s spremembami sistemov socialne varnosti, na katere bodo vplivale hitre demografske in tehnološke spremembe. Najpomembnejše dejavnike pri določanju višine pokojnine in vpliv demografskih trendov na vzdržnost pokojninske blagajne je na seminarju predstavil dr. Andraž Rangus z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Med drugim je izpostavil, da je v okviru pokojninskega sistema potrebno posebno pozornost nameniti prav enakosti med spoloma, ki zadeva predvsem neenakomerno delitev neplačanega dela. Dodal je, da ima informacijsko-komunikacijska tehnologija različne pozitivne vplive na dolgoživo družbo, ki se nanaša predvsem na lažji dostop do informacij in povečanje vključenosti v družbo, hkrati pa prinaša tudi nekatere nevarnosti, ki se na trgu dela kažejo predvsem v izginjanju delovnih mest.
Dr. Nataša Kump, raziskovalka na Inštitutu za ekonomska raziskovanja, je predstavila ključne dejavnike in vzroke za nastanek pokojninske vrzeli med spoloma, ki so bili rezultat raziskave o Analizi vzrokov pokojninske vrzeli med ženskami in moškimi v Republiki Sloveniji. Izsledki kažejo, da imajo ženske nižje pokojninske osnove kot moški, to pa je odraz nižje bruto plače, pogostejših prekinitev zavarovanj, obdobij brezposelnosti ter dela s krajšim delovnim časom. Ženske pogosteje prejemajo nadomestilo plače kot enako stari moški, še posebej v starosti do 40 let, kar je najverjetneje povezano z odsotnostjo zaradi starševskega dopusta in nege bolnih otrok. Današnje mlajše generacije žensk bi lahko bile ob upokojevanju v bolj neenakem položaju kot enako stari moški. Opozorila je, da so na zmanjševanje pokojninske vrzeli med spoloma pozitivno vplivale pretekle spremembe pokojninske zakonodaje, ki so izenačile pogoje za upokojevanje med moškimi in ženskami ter tako odpravile zgodnejše upokojevanje žensk in zato posledično nižje pokojnine žensk v primerjavi z moškimi.
Predstavila je tudi rezultate evropskega projekta MIGAPE (Mind the Gap in Pensions), v okviru katerega sta z dr. Nado Stropnik opravili standardne simulacije za Slovenijo, ki so pokazale vpliv prekinitev v zaposlitvi zaradi skrbstvenih obveznosti do otrok ali drugih pomoči potrebnih članov družine na višino pokojnine žensk.
Kot je izpostavila Maruša Gorišek, je stanje drugačno, kot je bilo pred desetletji, še vedno pa so prisotne razlike med ženskami in moškimi glede okoliščin, možnosti ter izbir na karierni in življenjski poti. Skrb in vzgoja otrok sta še vedno v večji meri na strani žensk, se posledično tudi pogosteje odločajo za delo s krajšim delovnim časom, ki jim omogoča lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, hkrati pa vpliva tudi na višino plače in nenazadnje pokojnine.
Kakšno pa je stanje na področju poznavanja in razumevanja pokojninskih pravic in dejavnikov, ki vplivajo na višino pokojnine?
Anja Dangubič, nekdanja sodelavka Sektorja za enake možnosti pri projektu Moje delo.Moja pokojnina, na podlagi rezultatov mnenjskega vprašalnika poznavanje pokojninskega sistema ocenjuje kot slabo. Anketiranke in anketiranci pokojninski sistem ocenjujejo kot precej zapleten, pogrešajo tudi več informacij o pokojninskem sistemu in postopku upokojevanja za sprejemanje relevantnih odločitev. Po mnenju anketirank in anketirancev na čim prejšnje upokojevanje najbolj vpliva zdravstveno stanje oziroma bolezen, na čim kasnejše pa finančno stanje, na primer odplačevanje kredita, če je predvidena pokojnina bistveno nižja od trenutnih prejemkov in če uživamo v svojem delu.
Mag. Tanja Salecl, vodja projekta Moje delo.Moja pokojnina, je poudarila, da so ključni cilji projekta predvsem krepitev znanja o pokojninski vrzeli med spoloma, ozaveščanje javnosti o vzrokih za zanjo in spodbuditev poznavanja pokojninskega sistema.
Cilje projekta podpira tudi medijska kampanja, javnost pa se lahko z vsebinami projekta seznani na informativni spletni strani mojedelo in projektni podstrani pokojnina.
V okviru projekta se razvija tudi podatkovno skladišče, v katerem bodo zbrane opisne in napovedne analize. V sklopu projekta ga pripravlja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, z njim pa bodo med drugim zagotovili boljšo preglednost in informiranost o pokojninskem sistemu. Pripravlja se tudi pokojninski spletni kalkulator. Kot je povedala Sabina Gradišar, bo ta temeljil na individualnih podatkih osebe, ki se bo v informacijski sistem zavoda prijavila z digitalnim potrdilom.
Pokojninska vrzel je ena od perečih tem tudi v drugih državah EU, kar dokazujejo dejavnosti projektov, ki so jih predstavile tuje strokovnjakinje.
Projekt TRAPEZ, ki je plod sodelovanja Zveznega urada kanclerja, Ministrstva za socialne zadeve in Ministrstva za delo, socialne zadeve, zdravje in varstvo potrošnikov ter raziskovalnih inštitutov WIFO (Avstrijski inštitut za ekonomske raziskave) in FORBA (Center za raziskave in svetovanje na področju dela), sta predstavili mag. Katja Gerstmann in mag. Anne-Sophie Sailer. V štirih podprojektih v sklopu TRAPEZ-a analizirajo pokojninsko vrzel, ozaveščajo in v sodelovanju s podjetji razvijajo orodja. Pokojninska vrzel v Avstriji je v primerjavi z evropsko visoka. Katja Gerstmann in Anne-Sophie Sailer sta izpostavili, da je to posledica tega, da pokojninski sistem temelji na trgu dela, kjer pa je položaj žensk drugačen od položaja moških.
Finski Projekt za spodbujanje enakosti spolov pri pokojninah je predstavila dr. Mari Kupiainen. Cilj projekta je zmanjšati pokojninsko vrzel med spoloma na Finskem. Dejavnosti projekta so usmerjene predvsem v ozaveščanje oblikovalk in oblikovalcev politik in javnosti o možnostih ter odločitvah tekom celotnega življenja, ki vplivajo na pokojnine. "Na Finskem do sedaj ni bilo toliko razprav o sami pokojninski vrzeli med spoloma in o razlogih, ki povzročajo to vrzel," je dodala Mari Kuipianen.
Zmanjševanje pokojninske vrzeli med spoloma s povečanjem ozaveščenosti žensk izpostavlja tudi italijanski projekt C.L.E.A.R. Dejavnosti projekta je predstavila dr. Daniela Del Boca. Razlike v pokojninah žensk in moških so v Italiji precej velike (okoli 36 %), kar je nad evropskim povprečjem. Stopnja vključenosti žensk na trg dela je v Italiji nižja, poleg tega tudi bolj pogosto prekinejo svojo kariero zaradi materinstva. Rezultati raziskave v okviru projekta nakazujejo, da je za povečanje znanja in želje po dodatnih informacijah zelo pomembna prav politika informiranja, ki bistveno vpliva na ozaveščenost žensk.
Pokojninska vrzel med ženskami in moškimi je pereč problem tako v Sloveniji kot v državah EU. Projekti, ki se izvajajo na tem področju, pa nakazujejo, da lahko k zmanjševanju vrzeli pomembno pripomore tudi višja ozaveščenost javnosti in sprejemanje informiranih odločitev skozi celotno življenj
