N.Z. | 22. 8. 2023, 12:34
30 razlogov, zakaj ljudje lažejo (po seznamu neke srednješolske učiteljice)
Neka srednješolska učiteljica angleščine, Rebecca, je bila strašno razočarana nad številnimi lažmi svojih učencev v javni šoli, kjer je takrat delala. Ker je mislila, da je 'krivo' okolje, je odšla poučevat v zasebno šolo, a kmalu ugotovila, da je prišla 'z dežja pod kap'.
Ne samo, da so tudi v tej, domnevno bolj prestižni ustanovi učenci lagali in goljufali, na laži je redno dobila tudi vodstvo šole, druge učitelje in starše. Nekega dne je vsega skupaj v enem samem dnevu naštela preko 50 laži.
In potem je tuhtala, zakaj, t.j. zakaj ljudje lažejo.
Tako je nastal seznam 30 razlogov, zakaj ljudje lažejo.
30 razlogov, zakaj ljudje lažejo
Obramba: Najpogostejši razlog za laganje je samozaščita. V ozadju laži je resnična ali zaznana neljuba posledica, pred katero se oseba poskuša braniti.
Maščevalnost: Nekateri ljudje namerno lažejo, da bi škodovali drugim, ker se (iz nekega razloga) počutijo prizadete zaradi te osebe. Laž je zanje način, kako 'poravnati račune' s to drugo osebo.
Razočaranje: Nekateri ljudje lažejo, ker bi z resnico razočarali druge osebe (ali celo samega sebe). S prevaro se tako ognejo neprijetnim občutkom, ki jih poraja razočaranje.
Manipulacija: Tu so tudi po naravi žaljivi ljudje, ki pri lažeh morajo vztrajati, da bi lahko nadaljevali z manipulacijo ljudi. Takoj, ko bi resnica prišla na dan, bi zlorabljeni morda lahko odšli.
Prestrašenost: Včasih oseba laže tudi iz občutka ogroženosti (ali prestrašenosti). S svojimi lažmi skušajo prikriti neprijeten občutek manjvrednosti.
Iskanje pozornosti: Na žalost obstajajo tudi ljudje, ki lažejo samo zato, da bi pritegnili pozornost drugih ljudi. Njihova največja ironija je, da večina od njih potem sploh ne ve, kaj bi s pozornostjo, ko jo dobi, počela.
Zabava: Tudi nekateri odrasli nikoli ne prerastejo otročjega vedenja in ostajajo osebnostno nezreli. Takšni včasih lažejo samo zato, da bi videli, kaj se bo zgodilo - in to ne glede na škodo, ki bi jo lahko povzročili drugim.
Želja po pomembnosti: Mnoge v laganje sili ego, ki je večji od življenja. Da bi ohranili občutek lastne superiornost, lažejo, da bi bili videti boljši od drugih.
Izogibanje: Nekatere laži so izrečene impulzivno, zgolj z namenom, da bi se izognili težavam ali preprečili morebitne neljube posledice. To še posebej velja za otroke.
Samopromocija: Vsi ljudje nosimo maske, nekateri pa se z njimi tudi identificirajo. To so ljudje, ki se neprestano pretvarjajo, da so nekaj, kar niso. Da bi ohranili svoj lažni image, lažejo, da bi prikrili vsak poskus razkritja resnične osebe.
Nadzor: Ne tako redko je v ozadju laganja in prikrajanja resnice zgolj želja po nadzoru (situacije in/ali ljudi). Laži, izrečene s tem namenom, so le prikladno orodje.
Odlašanje: Pasivno-agresivno izogibanje odgovornostim je odlašanje. Ta laž je bolj subtilna v tem, da oseba ve, da bi morala nekaj narediti, vendar to namerno odlaša.
Dolgčas: Nekateri preprosto ljubijo dramo v svojem življenju. Takšni ljudje lažejo, nato pa opazujejo odzive drugih ljudi (in si tako popestrijo sicer dolgočasen vsakdan).
Zaščita drugih: Tu je nato še tisti tip laži, katerih namen je zaščititi druge. Naj bo to zaščitniška mama ali otrok, ki želi s staršev odvrniti krivdo - ti ljudje lahko celo prevzamejo odgovornost za stvari, za katere niso odgovorni, da bi pomagali nekomu drugemu.
Navada: Ko nekaj časa stvari dovolj redno počnemo, te stvari lahko preidejo v slabe navade. To velja za nekatere laži, ki se ponavljajo znova in znova.
Zabava: Nekateri ljudje laži vidijo kot obliko zasebne zabave. Za njih je laganje zabavno, ker radi opazujejo, kako se drugi odzivajo.
Želja: Tu so ljudje, ki si tako zelo želijo, da bi laž bila resnica. Z lažmi ne skušajo prepričati le drugih, ampak tudi sami sebe.
Okoriščanje: Ljudje, ki se želijo okoristiti na račun drugih, lažejo o tem, kdo so in kaj počnejo. Taisto taktiko lažnega predstavljanja uporabljajo tudi ugrabitelji.
Simpatija: Izvorni motiv je podoben kot pri iskanju pozornosti. Oseba si skuša pridobiti sočutje drugih z laganjem o preteklem ali trenutnem dogodku.
Lenoba: Včasih je motiv za laž zgolj to, da je dotičen človek pač len, se mu ne da opravljati svojega dela, kar nato prikrije z lažmi.
Brezbrižnost: Ljudje so lahko povsem brezbrižni glede tematike, zato o tem zlahka lažejo in v svoji prevari ne vidijo nič slabega.
Samoprevara: Nekateri verjamejo lastnim lažem. Njihovo dojemanje realnosti je tako sporno, da v svojih lažeh v resnici ne prepoznajo laži.
Povzdigovanje: Oseba se morda želi povzdigniti na raven druge osebe z visoko moralo, močno delovno etiko ali perfekcionističnimi standardi. Če tega ne zmore drugače, bo o tem lagala.
Vtis: Da bi nekdo naredil vtis na druge in vsaj boljši vtis, lahko oseba laže o tem, kdo je, kaj počne v življenju ali kam gre.
Pohlep: Ko si nekdo želi, kar imajo drugi (pa naj bo to predmet ali oseba), laže na podlagi zavisti ali ljubosumja.
Minimiziranje škode: K laži se zatekajo ljudje, ko se trudijo zmanjšati škodo ali posledice, ki bi lahko nastale.
Poveličevanje škode: Na drugi strani pa so tu osebe, ki v prikrajanju resnice močno pretiravajo, da bi z lažmi ustvarili vtis, da so stvari veliko hujše, kot v resnici so.
Tudi molk je laž: V prizadevanju, da bi prikrili težavo, lahko oseba zamolči resnico. Tudi to je laž, če je to storjeno namerno.
Zanikanje: Ljudje v zanikanju resničnosti včasih lažejo tudi nenamerno.
Skrivanje: Nekateri ljudje lažejo, da bi se ognili odgovornosti. Včasih tako skrivajo resnico o sebi, drugih ali pa stvareh. To se običajno izvaja v povezavi z zasvojenostjo.
"It's a basic truth of the human condition that everybody lies. The only variable is about what. "
— Screen Memorials 🎥 (@ScreenMemorials) June 9, 2018
Hugh Laurie as Dr. Gregory House - House M.D S01E21 pic.twitter.com/nRNlPFvnk9
Če zdaj, tako kot Rebecca, bolje razumete, zakaj ljudje lažejo, se nam poraja naslednje vprašanje. Namreč, zakaj toliko ljudi vsem tem lažem tudi verjame?
