Ameriški komik Dave Chappelle napaden na odru v Los Angelesu (in kaj ima Will Smith opraviti s tem)

Na posnetkih, ki krožijo po družbenih omrežjih, se jasno vidi, kako komik v nekem trenutku še stoji in se šali na odru, potem pa ga s strani grobo podre na tla neznani moški.

48-letni Dave Chappelle je potem, ko so moškega varnostniki odstranili z odra, nastop dokončal, policija Los Angelesa pa je za medije še potrdila, da je na incident reagirala okoli 22.45 po lokalnem času in prijela moškega, ki naj bi bil oborožen tudi s pištolo in nožem.

Naj spomnimo, da je bil Chappelle konec lanskega leta deležen ostrih kritik na račun kontroverznih šal o transspolnih osebah, ki jih je stresal v zadnjem Netflixovem specialu The Closer. Med drugim je sicer trdil, da nima nič proti transseksualcem, pa vendar povedal naslednje: »Spol je dejstvo. Vsak človek v tem prostoru in vsaka oseba na Zemlji je morala na ta svet priti med nogami ženske, da bi bila rojena. To je dejstvo. In zdaj, saj ne pravim, da trans ženske niso ženske, pravim samo, da njihove vagine … saj veste, kaj mislim? Ne pravim, da to niso vagine. Imajo okus po vagini, ampak to ni to. Ali ni tako?«

"Kaj pa, če je bil Will Smith?"

Na družbenih omrežjih so se medtem navkljub resnosti incidenta, pričeli šaliti, ali ni bil morda ta neznani moški kar Will Smith. Eden prvi s to opazko naj bil bil kar Chris Rock.

After Dave Chapelle got tackled on stage by a man at the Hollywood Bowl tonight, Chris Rock came out moments after to say:

“Was that Will Smith?” pic.twitter.com/2JX2suPYIX

— Pop Base (@PopBase) May 4, 2022

Da sta si incidenta zgolj na videz podobna po tem, da je šlo v obeh primerih za napad na znana komika, seveda nikomur ni mar. Tudi ne, da klofute Willa Smitha ni mogoče primerjati z napadom razjarjenega neznanca, ki je bil očitno tudi oborožen, še manj to, da je šlo v primeru Willa Smitha za čustveno reakcijo ob razžalitvi njegove žene, v aktualnem primeru pa bi znalo biti ozadje precej širše.

Medtem je postalo jasno, kdo je napadalec Chappella? Gre za 23-letnega Isaiah Lee-ja iz Los Angelesa. Mladenič, ki se zdaj zdravi v bolnišnici, ima dolgoletne težave z duševnim zdravjem. Njegov brat je za ameriške medije povedal, da je skupaj z njim živel na cesti, torej kot brezdomec, od 11 leta starosti. Pogosto je bival v različnih zatočiščih za brezdomce, občasno so ga pod streho vzele skupnosti, ki so se pretežno ukvarjale z brezdomnimi LGBT-mladostniki, zato je imel med prijatelji kar nekaj pripadnikov trans-skupnosti. Želel si je postati raper. Pred dvemi leti pa je v eni od svojih pesmi, ki jo je naslovil prav Dave Chappelle (domnevno zaradi boljših google zadetkov), v kateri pa med drugim govori tudi o tem, kako 'vdre na oder Hollywood Bowla'. Omenjeno, skupaj z nenavadno Instagram objavo, na kateri mu iz nosnic teče 'umetna' kri, prek filtrov pa si je ustvaril 'hudičeve rožičke', daje slutiti, da je o nečem podobnem, kar se je zgodilo v torek zvečer, razmišljal že leta 2020, a je bil zaradi pandemije takrat Chappellov nastop v Hollywood Bowlu odpovedan. Na družbenih omrežjih sicer še ni potihnila povezava z Will Smithom in Chrisom Rockom, glede na nove podatke pa je jasno, da gre bodisi za motenega oboževalca Chappella ali nekoga, ki si zelo želi uspeti (kot raper), a je pri tem neuspešen in je v napadu videl možnost bližnjice do instant slave.

Imata dogodka sploh kakšen skupni imenovalec?

Morda bi tega lahko našli v tem, da gre v obeh primerih za komika, ki znata biti smešna samo na račun ranljivih in marginalnih skupin, kar je tako zelo značilno za 20. stoletje in že dolgo nič več smešno.

Seveda si za to nihče ne zasluži biti fizično napaden in eno zagotovo drži kot pribito: ZA NASILJE ENOSTAVNO NI OPRAVIČILA!

Drži pa tudi naslednje: dotične komike ’starega kova’ bi bolj kot vsaka klofuta neizmerno bolj 'bolelo', če bi jim publika enkrat za vselej obrnila hrbet in se prenehala na silo smejati šalam, ki to niso.

Ali povedano drugače ...

Kaj je humor ’starega kova’?

Naj to ponazorimo na dveh šovinističnih ’šalah’.

Prva bi bila:

• Zakaj ženska prečka cesto?
• Koga to briga? Kaj hudiča počne zunaj kuhinje?

Druga pa:

• Zakaj NASA še ni poslala ženske na luno?
• Ker še ni bila potrebna generalnega čiščenja.

Tudi če se vam šali še vedno zdita smešni, vse več in več ljudi z vami ne deli več tega mnenja.

Gre za očitno seksistični šali, ki ju gre postaviti ob bok rasističnim in drugim zaničevalnim šalam, ki izvirajo iz takšnih ali drugačnih fobij pred marginalnimi skupinami. Te vrste humorju zasluženo danes pravijo zaničevalni humor, za katerega je vse več ljudi mnenja, da mu (z razlogom) ni več mesta ne na svetovnih in ne na lokalnih odrih.

Zaničevalni humor (ki bo sicer trdovratno vztrajal ob šankih največjih beznic) je tudi sicer sam po sebi paradoksalen. Praviloma namreč komunicira dve konfliktni sporočili. Prvo je, da je neprikrito sovražen ali poln predsodkov, hkrati pa istočasno zagotavlja, da tega ne misli resno, ker: ’Saj je samo šala.’

Psihologija pa je na to temo že dolgo povsem jasna.

Ker se je družbena klima do danes senzitivizirala za škodljivost stereotipov, predsodkov in diskriminacije, so ljudje pričeli skrivati in prikrivati svoja resnična toksična prepričanja, saj se bojijo kritik drugih ljudi. Praktično edini ventil, skozi katerega še lahko ’nekaznovano’ izražajo svoje predsodke, ostaja prav šaljenje. Z vicem ali dvema (najraje v družbi domnevno 'svojih') najbolj trdovratni rasisti, šovinisti in na druge načini 'isti' tudi sicer previdno ’tipajo’ po neposredni okolici, ali je varno bolj sproščeno izražati to, kar v resnici mislijo.

»Pa saj je vendar samo šala,« boste rekli?

Zaničevalni humor žal ni tako nedolžen, kot se zdi, kar so do danes pokazale številne študije.

Naj v nadaljevanju na kratko povzamemo Thomasa E. Forda, socialnega psihologa, ki proučuje prav zaničevalni humor in njegovo povezanostjo z diskriminacijo:

»Zaničevalni humor vpliva na to, kako ljudje razumejo socialne norme – gre za implicitna pravila, kaj je v družbi dovoljeno in kaj ne – in to v takojšnjem kontekstu. Množica eksperimentov, ki smo jih s kolegi izvedli v zadnjih letih, nas je pripeljala do teorije predsodkovne norme. Na primer, v študijah so moški, ki so najbolj glasni v sovražnem seksizmu, antagonizmu naperjenem proti ženskam, pogosteje poročali o večji toleranci do spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, kot je bilo to izraženo v primeru moških, ki so se na ta račun šalili bolj nevtralno ali pa sploh ne. Bolj seksistični moški so bili tudi bolj naklonjeni ukinjajo proženskih skupin na univerzah potem, ko so si ogledali seksistične komične nastope, medtem ko je bilo po ogledu nevtralnega humorja tega manj. Še več. Raziskave so celo pokazale, da so moški, ki so izkazovali najbolj sovražen seksizem, po ogledu zgolj nekaj seksističnih skečev lažje priznali, da bi bili pripravljeni žensko tudi posiliti.«

»Pa saj je vendar samo šala,« ste rekli?

Vse manj ljudi se z vami o tem strinja!

Prispevek je osebno mnenje zgoraj podpisane novinarke in ne mnenje celotnega uredništva Metropolitana.

     

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču