Ameriški znanstveniki razvili novo teorijo, ki razloži fenomen ZAVESTI

"Tisto, kar je resnično novo pri naši teoriji, je teza, da sveta ne vidimo, se ne odločamo ali izvajamo aktivnosti neposredno. Vse to namreč najprej opravimo nezavedno, potem pa se – kakšno polovičko sekunde kasneje – zavestno spomnimo, da smo to storili."

Da bi fenomen razložili, kar dosedanje teorije zavesti ne zmorejo, je Andrew Budson s soavtorji, psihologinjo Elizabeth Kensinger (Boston College) in filozofom Kennethom Richmanom (Masachusetts College), moral razviti novo teorijo.

Vse se najprej zgodi v nezavednem

"Dobro vemo, da so zavestni procesi preprosto prepočasni, da bi bili aktivno vpleteni v glasbo, šport in druge aktivnosti, ki od nas zahtevajo v delčku sekunde sprožene reflekse. Če zavest torej ni vpletena v te procese, potem potrebujemo boljšo razlago, zakaj nam je potrebna," pravi Budson, ki med drugim vodi oddelek za kognitivno in vedenjsko nevrologijo v Bostonu.

Nova teorija je po mnenju raziskovalcev pomembna, saj razloži razmerje med našimi izbirami in dejanji, za katere smo zmotno mislili, da se zanje odločamo zavestno.

"V resnici se vse to zgodi najprej v nezavednem," so jasni raziskovalci, da bi nato dodali naslednjo intrigantno misel: "Če torej naš zavestni um nima pod nadzorom naših dejanj, bi se lahko zgodilo, da bi si v nekem trenutku rekli, da gremo na kepico sladoleda, nato pa v naslednjem trenutku imeli pred seboj le še prazen kornet." 

Se tu skriva namig za možen razlog, zakaj vendarle potrebujemo tudi zavest?

"Tudi naše misli praviloma niso pod nadzorom naše zavesti. Pomanjkanje nadzora je razlog, zaradi katerega tako težko ustavimo tok svojih misli, ko skušamo zaspati. In to je tudi razlog, zakaj ljudje težko prakticirajo čuječnost," še pravi Busdon.

Odgovori, ki bi pomagali veliko ljudem

Budson je s sodelavci prečesal vso mogočo literaturo s področja nevrologije, psihiatrije in razvojnih motenj, ki veljajo za motnje zavesti. Med slednje lahko vključimo Alzheimerjevo bolezen in razne demence, stanje delirija, migren, shizofrenije, disociativne identitetne motnje in nekatere tipe avtizma.

Raziskovalci so v poročilo študije vključili še zemljevid, ki je namenjen zdravnikom, profesorjem in posameznikom, da bi si ti z njim pomagali bolje usmerjati svoje vedenje in se naučili, kako bolje uskladiti delovanje zavestnega uma in nezavednih možganov.

Pričakujejo pa tudi, da bodo prihodnja raziskovanja uspela postreči z odgovori, ki bodo med drugim morda lahko pomagali pacientom, ki trpijo zaradi motnje prenajedanja, pomagali bolje razumeti, kako možganske strukture podpirajo spomin in, nenazadnje, dali uvid v filozofska vprašanja, ki so povezana s svobodno voljo in moralno odgovornostjo.

Povzeto po scitechdaily.com