BEOGRAD: mama umorjene deklice iz Ribnikarja staršem morilca: "Zakaj je ta otrok 7 dni spal zvit v fotelju?"

Svoje javno pisanje je naslovila: "Staršem nezdravljenega dečka", v nadaljevanju pa nanizala številne doslej neznane podrobnosti o življenju otrok iz oddelka VII2 pred pobojem.

Njeno pismo prevedeno objavljamo v nadaljevanju:

Staršem nezdravljenega dečka ...

... če nas boste želeli kdaj poiskati, da bi nam rekli: "Prosim, oprostite nam, nismo znali bolje in zelo nam je žal ..."

Veste, ne verjamemo več v posvetno pravičnost ... poskušamo pa še naprej verjeti v človečnost in resnico. .. Verjamem, da dobro veste, da je bil naš razred VII2 izjemen razred, pa ne zato, ker so ga sestavljali odličnjaki, ampak zato, ker so bili to dobri otroci in dobri prijatelji drug drugemu. V šolo so odhajali nasmejani in se zadovoljni vračali.

Se spomnite, ko so naši otroci šli skupaj na jezikovni tabor v Francijo ... vsak dan smo dobivali videoposnetke, kako pojejo ob kaminu, se igrajo na tematskih večerih in hodijo na izlete ... potem veste tudi, da so skupaj kartali in se smejali pozno v noč.

Kako ne bi vedeli, ko pa ste hvaležno poklicali razredničarko in se zahvalili, da so vašega sina tako lepo sprejeli v novem razredu, v katerega ste ga prepisali.

Bilo jim je lepo, a jim je bilo hkrati čudno, zakaj en otrok vseh 7 dni spi zvit v fotelju, namesto v postelji, čeprav ima na razpolago celo dvoposteljno sobo?!

Ali veste, da je ta otrok nujno potreboval vašo pomoč, t.j. pomoč staršev in strokovno pomoč?

Tragedija, ki nas je doletela, je tako strašna, boleča in nepojmljiva, da vsak dan težko dihamo. Misli, ki nas bodo preganjale vse življenje, so: Zakaj mu niste pomagal?! Zakaj ste ga vozili na strelišče in spodbujali razvoj tako grozljivih strelskih in ubijalskih veščin, mi pa smo svoje otroke vodili na likovne in športne krožke?!

Če se niste zavedali svoje vloge v tragediji 3. maja 2023, naj vas spametuje dejstvo, da imamo opravka s tragedijo svetovnih razsežnosti.

Jasno nam je, da javnost išče razlog za dogodke z namenom, da bi si ta zločin nekako pojasnili in razumeli, kako se je to sploh lahko zgodilo?

Da se razumemo, vrstniško nasilje je ključna tema današnjega časa, ki ji je treba posvetiti največjo pozornost in skrb, da bi ga zaustavili. A v tej tragediji se to ni zgodilo in nikar se spet ne zavajajte in skrivajte za neresnicami.

Žal mi je, zgodilo se je na najbolj uničujoč možen način, ampak s strani vašega otroka nad našimi otroki.

Ali se zavedate, da preživeli in ranjeni prejemajo groženje iz celega sveta, ker 'bo nekdo dokončal začeto', v bolnem iskanju pravice za 'ustrahovanega' fanta?

Dobro veste, da so ga otroci VII2 naivno sprejeli, mu ponudili roko prijateljstva in to je vse, kar so njihova zlata srca zmogla ... vse ostalo je bilo odvisno od vas, ki ste odgovorni zanj in strokovnih služb, ki bi morale ohraniti objektivnost, ko ugotovijo, da starši niso sposobni prevzeti dane jim odgovornosti.

Veste, 21. stoletje je na žalost brezsramno stoletje ... danes nikogar ne bi smelo biti sram poiskati strokovno pomoč, ki jo je danes res v obilju na voljo.

Ko vas bodo spet povprašali po odgovornosti, pomislite, ali boste ponovili: "Nisem kriv" ali pa boste vsaj rekli: "Zmotili smo se, nismo znali bolje ..."

Morda takrat res niste vedeli in znali, a zdaj je boleča resnica za vsemi nami in morali bi biti boljši ... tudi če rečete: "Žal mi je, zelo nam je žal, vaši otroci ne smejo krivi za karkoli!"

To ni samo osebna tragedija, ampak kolektivna tragedija družbe, saj so umrli izjemni otroci, ki so bili na poti, da postanejo veliki ljudje in ki bi morali biti skupaj s svojimi nič hudega slutečimi družinami v ponos tej družbi.

Še naprej molimo za rešitev vajinih duš, a brez spovedi ni kesanja.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču