To so lastnosti, ki jih podedujemo od staršev (ena je ključna za uspeh v življenju)

Vsakdo je vsaj enkrat v življenju slišal nekaj, kot je: "Imaš mamine oči, a očetov temperament." Ali: "Tak si kot tvoj dedek."

Vendar pa človeški DNK vsebuje veliko več informacij kot te podrobnosti. Kljub temu boste redkokdaj slišali koga reči: "Imam agorafobijo kot moj praded." A tudi to se lahko deduje.

Katere lastnosti podedujemo?

Čeprav znanstveniki še vedno ne morejo dati jasnega odgovora na vprašanje, kaj najbolj vpliva na človekov značaj – okolje, geni ali vzgoja – so številne raziskave pokazale, da ne podedujemo le videza, temveč tudi nekatere spomine, kot so na primer fobije.

Poleg fobij obstajajo še nekatere druge lastnosti, ki jih podedujemo od prednikov in jih je nemogoče spremeniti, poroča Magazin.novosti.rs. Predstavljamo osem lastnosti, ki jih podedujemo od prednikov:

1. Fobije

Prenos fobij prek DNK so raziskovalci dokazali z raziskavo, v kateri so miši natrenirali, da se izogibajo vsem vonjem, ki so podobni vonju češnjevih cvetov. To je vplivalo na subjektovo DNK, tako da je bil del DNK, ki je odgovoren za občutljivost za ta vonj, bolj aktiven v spermi očetov miši.

Zaradi tega so bili otroci in vnuki zelo občutljivi za vonj češnje in so se ga izogibali, čeprav za to niso imeli pravega razloga. Tako morda vaš strah pred pajki ali višino ni tako iracionalen, kot se zdi.

2. Ekstrovertnost

Čeprav nekatere značajske lastnosti pridobimo z leti, so nekatere zapisane že v DNK. Na primer gena VSCD2 in PCDH15 sta povezana z ekstravertnostjo, kar lahko odpre mnogo vrat do uspeha. Zato je možno, da je razlog, da ste tako družabni in komunikativni, bolj v poreklu kot v vzgoji ali okolju.

3. Smisel za humor

Nekateri verjamejo, da je smisel za humor naučena lastnost, ki je odvisna od okolja, v katerem človek odrašča. Toda raziskovalci so dokazali, da so ljudje s kratkimi aleli na genu 5-HTTLPR pokazali pozitivne reakcije in se pogosteje nasmejali. V raziskavi so upoštevali starost, spol, etnično pripadnost in simptome depresije.

4. Stres

Enako je s stresom – ta lastnost se prenaša s staršev na otroke. Strokovnjaki trdijo, da če je bila mati med nosečnostjo izpostavljena stresu, bo njen otrok pozneje v življenju bolj dovzeten za stres. Še več, če so bili starši pred rojstvom otroka pod stresom, obstaja tveganje, da bi to poškodovalo njihove kromosome.

5. Zasvojenost

Za pojav zasvojenosti je odgovornih od 40 do 60 odstotkov genov in dednih lastnosti. Povezava med zasvojenostjo in genom D2 je bila na primer podrobno raziskana. Ljudje, pri katerih ti receptorji ne delujejo dobro, so bolj nagnjeni k uživanju snovi, ki povzročajo odvisnost.

6. Malo spanja

Nekateri ljudje lahko spijo manj kot pet ur in še vedno dobro delujejo. Obstaja gen, imenovan Thatcherjev gen, po britanski premierki, ki je spala le štiri ure in se počutila odlično. Ljudje s tem genom manj spijo, hkrati pa tudi bolje opravljajo miselne naloge potem, ko 38 ur ne spijo. Mimogrede, Thatcherjeva ni edina s to "supermočjo" – manj kot pet ur so spali tudi Thomas Edison, Nikola Tesla, Isaac Newton, pa tudi slovenski podjetnik Ivo Boscarol trdi, da spi le dve uri na noč, smo poročali.

7. Prihranki

Ko gre za denar, lahko 30 odstotkov dejanj razložimo z naravnimi dejavniki. Nekateri ljudje so genetsko nagnjeni k varčevanju, ne glede na dohodek, spol in izobrazbo. Takšni ljudje imajo manj slabih navad, kot je kajenje, in so manj dovzetni za sladkorno bolezen. To se zgodi zato, ker so zaradi svojega DNK bolj dosledni v svojem vedenju in imajo boljši samokontrolo.

8. Glasba

Geni igrajo večjo vlogo kot praksa, ko gre za glasbeni talent, zlasti prepoznavanje višine in ritma. Raziskava o enojajčnih dvojčkih je pokazala, da so ljudje, ki so manj vadili, boljši od tistih, ki so vadili več – eden od dvojčkov je vadil več kot njegov brat, vendar ni mogel preseči njegovih glasbenih sposobnosti. Znanstveniki pojasnjujejo, da so nekateri vidiki glasbenega talenta izključno v naših genih in jih je nemogoče naučiti.

Novo na Metroplay: Luka Mesec o sedanjem delu vlade in dosežkih, ki bi jih izpostavil