N.Z. | 10. 9. 2024, 16:09

Dvojno življenje Dominiqua Pélicota: podnevi ljubeč mož, ponoči spolni predator

profimedia

Sojenje v francoskem Avignonu razkriva drugi obraz 71-letnega Dominiqua Pélicota, upokojenega električarja, ki je petdeset let veljal za ljubečega moža, dobrega očeta in cenjenega prijatelja.

Te dni so se na mestu za priče kazenskega sodišča v Avignonu pričeli izmenjevati strokovnjaki in sodni izvedenci, da bi pred budnimi očmi javnosti izrisali povsem drugačno sliko. Sliko enega največjih spolnih predatorjev vseh časov, povsem brez empatije, s poudarjeno sociopatskimi in narcističnim tendencami.

Razkorak med tem, kako se je desetletja v luči svetlega dne kazal drugim, in kaj je počel potem, ko je na večer omamil svojo ženo, s katero imata sicer tri odrasle otroke in nekaj vnukov, je tako izjemen, da so se strokovnjaki zatekli k primerjavi z likom iz romana Doktor Jackyll in gospod Hyde.

Primer, ki je pretresel Francijo in svet

Naj na tem mestu na hitro orišemo primer, ki te dni išče epilog na sodišču.

Francoz, ki mu sodijo, da je tekom minulega desetletja na desetine neznancev iz bližnjega okoliša, starih med 26 in 74 let, nagovoril k posilstvu njegove omamljene žene, to nato še snemal in posnetke skrbno shranjeval, je svoja dejanja priznal.

Večina domnevnih posilstev se je zgodila na Pélicotovem domu v Mazanu, vasi s približno 6.000 prebivalci v Provansi.

Ker je sodni postopek, ki se je začel prejšnji teden in bo trajal do decembra, odprt za javnost na zahtevo Pélicotove nekdanje žene, 71-letne Gisèle, ki tako želi pred isto usodo obvarovati druge ženske, zdaj medije in družbena omrežja polnijo srhljivi detajli primera.

Med drugim so se te dni najbolj razpisali prav na temo psihološkega profila Dominiqua Pélicota, manipulativnega egocentrika in predatorja, ki je do odkritja zlorab leta 2020, ko so ga ujeli med poskusom fotografiranja žensk pod krili v nekem supermarketu, veljal za zglednega meščana ter skrbnega očeta in dedka.

Njihova poročila o tem v nadaljevanju povzemamo.

Psihološki profil Dominiqua Pélicota

Psihologinja Marianne Douteau je Pélicota opisala kot nasilnega manipulatorja:

  • “Hitro vzkipljivega” človeka, “ki je vzbujal strah” tako kot njegov nasilni oče, ki ga je preziral.
  • Po po njenih besedah "povprečnem" šolskem uspehu je delal v jedrskem sektorju, nato pa se je posvetil nepremičninam, kjer je bil le zmerno uspešen.
  • "Spolnost gospoda Pélicota se zdi modelirana glede na njegov značaj. Običajna za javnost, privatno pa si je želel trde spolnosti in svingerstva, kar je njegova žena zavračala. To je kompenziral z uporabo spletnih strani za pornografske pogovore.”

Druga psihologinja, Annabelle Montagne, je Pélicota opisala kot sociopata brez empatije:

  • ”Egocentričnega” človeka, ki je bil nagnjen k temu, da je "druge ljudi obravnaval kot predmete, s katerimi lahko manipulira in jim laže". Tako je objektiviziral tako, da jo je uspaval z drogami, in da bi jo lahko posiljeval v takšnem stanju nezavesti "povezal s fantazijami o nekrofiliji".
  • "Voajerizem je bil del njegove psihoseksualne dinamike," je povedala in dodala, da bi njegova razdvojenost lahko nastala kot posledica posilstva, za katerega Pélicot trdi, da ga je pri devetih letih nad njim zagrešil medicinski brat.

Tudi nek drug strokovnjak, ki je sodišču podal svoje poročilo že v petek, je Pélicotu pripisal, da je živel dvojno življenje in se vedel, kot bi bil dvojna osebnost. Prav ta ga je primerjal z istoimenskim likom iz knjige Doktor Jekyll in gospod Hyde.

Psihološka poročila, predložena sodišču, so pokazala, da je gospod Pélicot nagnjen k "parafiliji" - spolnemu vzburjenju v netipičnih situacijah - in k "somnofiliji" - privlačnosti do nezavestnih partnerjev.

Skrivna življenja mnogih moških

Ker se je Pélicot ves čas zavedal, kaj počne (in to vešče skrival ter se ob tem vedel preračunljivo, predatorsko in manipulativno), gre verjeti, da strokovnjaki niso imeli toliko v mislih domneve o dvojni osebnosti, ki je zaradi umanjkanja simptoma amnezije ne moremo povezati z disociativno motnjo identitete, temveč prav manj znan (a še zdaleč ne tako zelo redek) fenomen skrivnega ali dvojnega življenja.

“Poznam več žensk, ki so odkrile, da imajo možje dolgotrajne afere, in eno, ki je ugotovila, da ima njen mož še eno, povsem ločeno družino: skrivni drugi dom, drugo ženo, drugo hčerko. Obstajajo ženske, ki so odkrile partnerjeve skrivne odvisnosti od iger na srečo in velike dolgove ter prikriti alkoholizem in odvisnost od kokaina. Poznam ženske, katerih možje so navzven opravljali ugledne vloge stebrov skupnosti, doma pa so bili zlorabljajoči, nasilni tirani. Daleč največ skrivnih življenj, s katerimi sem se srečala, je bilo na področju spolnega vedenja. Poznam žensko, katere mož, ki je bil navzven ugleden, a je bil pred tem že obsojen. In to ne le zaradi dostopa do otroške pornografije, ampak tudi zaradi ustvarjanja spletnih strani, prek katerih jo je distribuiral. Poznam še eno žensko, ki je odkrila, da je njen mož spolno zlorabljal njunega dojenčka. Druga ženska je odkrila, da si je njen mož dobesedno na tisočkrat na dom naročil prostitutke, vključno s tem, da so se srečanja zgodila, ko je bila ona v isti hiši in spala v zgornji sobi,” je v svojem odličnem blogu opozorila na temno plat dela moške populacije Rachel Hewitt.

Psihologija dvojnega življenja razkriva večplastnost človeškega obstoja, kompleksnost človeške identitete, motivacije in vedenja. Služi kot zanimiva, čeprav svarilna zgodba o tem, kako daleč lahko posamezniki gredo, da bi izpolnili svoje neizpolnjene potrebe ali želje.

Preberite si tudi: