Etnologinja Mirjam Mencej: "Mrtvi ostajajo v življenju živih"

Ob dnevu spomina na mrtve se vrstijo spominske slovesnosti. V lokalnih okoljih so ljudje v zadnjih dneh pohiteli še z zadnjimi opravili, da bo grob njihovih pokojnih sorodnikov in prijateljev urejen za praznik, ko bodo številni v spomin bližnjih položili vence in prižgali sveče.

Pomen vloge umrlih v življenju posameznika

Umrli imajo lahko veliko vlogo v življenju posameznika, poudarja etnologinja Mirjam Mencej. Mrtvi vplivajo na mišljenje, vrednote in vedenje živih, opozarja etnologinja z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski filozofski fakulteti.

Po njenih ugotovitvah so vključeni v njihove socialne odnose, imajo pa tudi vpliv na posameznike znotraj širšega družbenega, kulturnega in političnega konteksta. Pojasnila je, da so dozdajšnje raziskave pokazale, da je njihova vloga izrazito poudarjena zlasti v času kriz, sprememb, problemov in prelomov.

Mrtvi ostajajo v življenju živih

V znanosti se je dolgo časa zdelo, da v racionalnem svetu izkušnje z mrtvimi izginjajo, da je to nekaj, kar sodi v preteklost. V 80. in 90. letih 20. stoletja pa so začeli raziskovalci na različnih področjih ugotavljati, da še zdaleč ni tako. Medtem ko so bile takšne izkušnje z mrtvimi v preteklosti stigmatizirane ali so veljale celo za nekaj patološkega, se je proti koncu 20. stoletja to spremenilo.

Zdaj so izkušnje z mrtvimi nekoliko manj stigmatizirane, čeprav so še vedno tabu. Izkazalo se je, da mrtvi v resnici na nek način ostajajo v življenjih živih in da imajo ti izkušnje z njimi, le da morda nimajo vedno besednjaka za izražanje te izkušnje. 

Tabu

To so teme, ki ljudi po ugotovitvi raziskovalke vse bolj zanimajo, čeprav je kdaj v javnosti zaznati, da je pogovor o mrtvih tabuiziran, da gre pri tem morda za nekoliko morbidno temo. Vendar po njenem pojasnilu pri tem ni nič morbidnega, velikokrat ljudem pomeni takšen pogovor celo olajšanje.

Tudi raziskave o žalovanju, ki so jih naredili na področju psihologije in psihoterapije, so pokazale, da so takšne izkušnje ob smrti človeka, ki je bil pomemben zanje, lahko celo oblika tolažbe, ki pomaga v času žalovanja in po njem. To so za marsikoga zelo osebna doživetja in zelo osebne izkušnje, je poudarila. Nekateri raziskovalci so takšen način po njenih navedbah predlagali celo kot nov model žalovanja, kot nadaljevanje vezi, ki jih živi vzdržujejo z mrtvimi.

Žalovanje

Knjiga z naslovom Nadaljevanje vezi in podnaslovom Novo razumevanje žalosti, ki so jo uredili trije uredniki, med njimi ameriški psiholog Dennis Klass, je leta 1996 sledila pozivom stroke, da je treba žalovanje in objokovanje razumeti širše, so zapisali v britanski založbi Routledge, pri kateri je knjiga izšla. V skladu z modelom, ki je prevladoval v 20. stoletju, naj bi s pomočjo žalovanja namreč prekinili vezi s pokojnim. Tedanji namen je bil žalujočega osvoboditi in mu omogočiti, da vzpostavi nove odnose v času, ki ga živi. Dolgotrajno žalovanje so razumeli kot zadrževanje umrlega.

Kot so dodali v založbi, pa so nadaljnja raziskovanja pokazala, da je ta model bolj temeljil na kulturnih vrednotah tedanjega časa kot pa na podatkih o dejanskem razmišljanju in ravnanju ljudi. Avtorji prispevkov v zborniku so pokazali, da odločitev za neprekinjeno žalovanje omogoča posamezniku nadaljevanje vezi s pokojnim. Čeprav kulturno okolje temu nasprotuje, tako v svojem vsakdanjem življenju kot v skupnosti najde mesto tudi za pokojnike.

Za raziskovanje vloge umrlih skoraj 2 milijona evrov

Vse to bodo še natančneje raziskali v projektu z naslovom Vloga mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi, s katerim je Mencejeva nedavno uspela na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za uveljavljene raziskovalce. Projekt so začeli izvajati septembra, trajal bo pet let, zanj pa je pridobila skoraj 2 milijona evrov.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Filozofska fakulteta UL (@filozofskafakultetaul)

Cilj je po njenem pojasnilu celovito razumeti vlogo mrtvih v življenju posameznikov danes. Kot je pojasnila redna profesorica, pri omenjanju mrtvih nima v mislih samo mrtvih teles, ampak tudi mrtve kot nematerialne celote, ki jih ljudje lahko doživijo skozi sanje, spominjanje, vizualno ali slušno izkušnjo oziroma kot kakršno koli drugo vrsto izkušnje, ki jo sami prepoznajo kot navzočnost mrtvih in ki imajo pogosto pomemben vpliv na njihovo življenje. To so že pokazale tudi številne raziskave in ankete.

V projektu bodo še podrobneje raziskali vprašanje, kako mrtvi vstopajo v sanje posameznikov in kakšno vlogo imajo odnosi do mrtvih v današnjem času. Izkušnje posameznikov tako ne bodo predstavljene samo kot izraz ljudskega verovanja ali simbol, ampak bodo mrtvi obravnavani kot akterji v odnosih.

Dan spomina na mrtve 

Praznik spominjanja na mrtve, ki je bil dela prost dan že v Socialistični republiki Sloveniji, ko smo ga imenovali dan mrtvih, je v samostojni Sloveniji ohranil podobno vlogo in način obeleževanja kot v družbenopolitičnem sistemu pred letom 1991.

Dan spomina na mrtve temelji na cerkvenem prazniku vseh svetih, s katerim Cerkev opozarja, da so poleg javno razglašenih svetnikov svetništvo skozi čas dosegli tudi drugi ljudje, ki pa so ostali neimenovani. Dan pozneje, 2. novembra, na dan vernih duš, pa se spominja vseh vernih rajnih. Vzhodna Cerkev je imela praznik vseh svetih že v 4. stoletju, prek Galije pa se je v 9. stoletju razširil v zahodno Cerkev.

V spomin na mrtve množični obiski pokopališč

Vez z mrtvimi utrjujemo tudi ob 1. novembru, dnevu spomina na mrtve. Ob dnevu spomina na mrtve se bodo tako v Sloveniji zvrstile spominske slovesnosti.

Pri spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam v Ljubljani ob prazniku poteka osrednja državna slovesnost. Udeležili so se je predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je položila venec, podpredsednica državnega zbora Meira Hot v imenu predsednice državnega zbora in predsednik državnega sveta Marko Lotrič.

Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Ljubljana je danes ob 10. uri na Sv. Urhu priredila žalno slovesnost s polaganjem cvetja, kjer je spregovoril prvi predsednik republike Milan Kučan, sodelovala pa je tudi častna straža Slovenske vojske in praporščaki veteranskih organizacij. Vojna je strašna stvar, najhujša, kar jih lahko povzroči človek, je na žalni slovesnosti na Svetem Urhu, ki jo je v sodelovanju z ljubljansko občino pripravila Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije dejal prvi predsednik republike. "Stati na pravi strani zgodovine, pomeni stati na strani miru," je dodal.

"Zločini in množično teptanje človekovega dostojanstva, od Karabaha prek Ukrajine vse do strašljivega dogajanja na Bližnjem vzhodu, ne dovoljujejo, da bi molčali. Današnja slovesnost je zato in tudi mora biti protest zoper nasilje. Je glas proti vojni," je v nagovoru izpostavil Kučan.

Kot je dejal, se v vojnah sprožajo in poskušajo celo upravičevati človekova najnizkotnejša dejanja. "Takšna nedopovedljiva, kot jih v sebi skriva tudi ta kraj spomina. Ljudje, ki so jih doživeli, zato po vsem svetu dvigujejo glas, naj se nikoli več ne ponovijo. Pa vendar se vedno znova in znova ponavljajo, vedno znova je človek v tej svoji iskreni želji prevaran," je dejal nekdanji predsednik republike. Prepričan je, da bi bilo spore, ki jih poskušajo rešiti z orožjem, mogoče rešiti po mirni poti.

"Svet, v katerem smo se morali Slovenci boriti proti agresiji JLA in za pravičen mir, je bil drugačen od današnjega. Razmerja in boj za prevlado v njem se danes vzpostavljajo z velikimi napetostmi, v katerih velike sile pogosto ne prevzemajo odgovornosti za mir, ki bi bila sorazmerna njihovemu vplivu in moči," je še dejal Kučan.

Ob vsem, kar se dogaja v svetu okoli nas, je Kučan trdno prepričan, da danes stati na pravi strani zgodovine, pomeni stati na strani miru. "Je težko. A vredno se je spomniti besed iz Talmuda, da kdor reši eno življenje, reši ves svet. Za začetek bo dovolj, če se bomo zavzeli za reševanje tistih, ki jih zmoremo rešiti pred zlom vojne in njenega strašljivega objema. In za to gre. Zato je vredno hoditi k tej grobnici na Svetem Urhu. Zato se je vredno spominjati," je sklenil.

V Mariboru pa ob prazniku poteka žalna slovesnost pri partizanskem grobišču na pokopališču Pobrežje. Venec na grobišče padlim v 1. svetovni vojni in grobišče sovjetskih ujetnikov je položil mariborski župan Saša Arsenovič.

Pozor: na območju pokopališč spremenjen prometni režim

Prometni režim na območju nekaterih pokopališč so spremenili že v dneh pred praznikom. V nekaterih mestnih so z namenom, da bi bilo okoli pokopališč čim manj gneče zaradi avtomobilov, omogočili brezplačen prevoz do pokopališč. Prav tako so v nekaterih mestih uredili brezplačno parkiranje.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču