Kaj je 'trauma dumping' - in kako se razlikuje od tega, da si zgolj olajšamo dušo

Kaj sploh je to 'odlaganje travme' ali 'trauma dumping' - in v čem se razlikuje od običajnega 'ventiliranja'?

Pomislite na naslednje situacije:

• Pogovarjate se z novo sodelavko, s katero se šele spoznavate, in do zadnje podrobnosti opišete svoj včerajšnji prepir s partnerjem.
• Prijatelj omeni, da ima neko zdravstveno težavo, vi pa ga prekinete in začnete na dolgo in široko razlagati o materini bitki z rakom, ne da bi prijatelju ob tem sploh dovolili do besede.
• Na Facebooku objavite dolgo impulzivno bentenje o sporu z enim od svojih sodelavcev ali večkrat javno objavite izpovedi o istih osebnih situacijah.
• Morda kdo celo pripomni: 'Tega mi ne bi bilo treba slišati' ali 'Bolje, da tega ne bi povedala', a vi vseeno nadaljujete s pripovedovanjem.

V takšnih situacijah se morda počutite, kot da si samo dajete duška ali iščete pri drugih podporo, v resnici pa je to, kar počnete, morda že dejansko odlaganje travme (ali 'trauma dumping').

Od zdravega spuščanja ventilov do toksičnega odlaganja

Dr. Tyler Jones, zdravnik v bolnišnici vedenjskega in duševnega zdravja, je pojasnil takole:  "Ventiliranje in odlaganje travme nista uradna klinična izraza. Gre za pogovorne izraze, ki se uporabljajo za opis družbene dinamike. In do neke mere je od poslušalca in tega, kako se počuti ob tem, kar z njim delite, odvisno, ali bo to ocenjeno kot ventiliranje ali odlaganje travme."

Pa vendar obstaja nekaj ključnih razlik.

Ventiliranje: Ko zgolj sproščate svoje frustracije, svoja neprijetna čustvena stanja delite z nekom, ki mu zaupate, s tem pa lahko računate, da se bo vaš stres zmanjšal. Vprašajte se, ali ste vsaj malo premislili, kaj z drugim delite, in ali se zavedate, da si dajete duška. Da ob tem ne bo nobenega dvoma tako na vaši kot na strani prejemnika, bi lahko pred tem tudi vprašali: "Ali se lahko samo za pet minut malo spiham?"

Odlaganje travme: Pri odlaganju travme pa gre praviloma za prekomerno delitev težkih ali intimnih osebnih podatkov brez soglasja te druge osebe ali pa si odlagalec za svojo 'dolgo in težko izpoved' izbere neprimeren čas in prostor. Če niti za trenutek ne pomislite, kako vaše besede morda vplivajo na poslušalca, in niste odprti za nasvete ali rešitve, potem zelo verjetno odlagate travmo.

Ljudje, ki so bili v preteklosti hudo travmatizirani, lahko prav tako impulzivno (in včasih neprimerno glede na čas in prostor) izražajo svoja  intenzivna občutenja in močnejša čustvena stanja, a bi bilo v teh primerih ustrezneje govoriti o 'travmatskih odzivih'. Ker te vrste vedenja poganja simptomatika bodisi mejne osebnostne motnje, posttravmatske stresne motnje ali depresije, gre te ljudi preusmeriti k strokovno usposobljenim psihoterapevtom, ki jim bodo pomagali zdravo predelati njihove travmatske spomine. 

Pri 'odlagalcih travma' seveda nikakor ne gre nujno iskati podlag v kakšni od omenjenih motenj, saj to isto počnejo tudi ljudje, ki jih k temu ne priganja tovrstna simptomatika.

Je odlaganje travme nekaj, kar je samo slabo?

Ne, ni samo slabo. In če to počnete zaradi potrebe po tem, da bi bili slišani, potrjeni, videni, cenjeni ..., je to v redu. "To je povsem običajna potreba vsakega izmed nas," pravi licencirana klinična psihologinja dr. Lea Didion, ki je specializirana za zdravljenje PTSM.

"Govoriti o svoji travmi lahko do neke mere predstavlja tudi olajšanje, še posebno, če ste te stvari dotlej zadrževali v sebi. Lahko pa to povzroči tudi občutke sramu, obžalovanja in še večjo travmo."

"Kljub temu vas odlaganje travme morda ne bo pripeljalo do rezultata, ki si ga želite," opozarja dr. Didion. "Ko na primer poskušate vzpostaviti stik z nekom, ki ste ga pravkar spoznali, lahko preveč intimno izpovedovanje 'preplavi zgodnje razmerje s pretežkimi stvarmi' preden uspete zgraditi potrebne temelje zaupanja. Oseba, s katero govorite, morda ne bo vedela, kako naj odgovori, in bi lahko čutila, da ste kršili njene meje. Po drugi strani pa bi lahko zaradi občutka, da ste prehitro povedali preveč, kasneje tudi sami občutili še več sramu in nesprejetosti."

Če upate, da se boste z nekom, ki ga poznate dlje, morda uspeli bolje povezati prav z odlaganje trame, je verjetnost, da se bo ta oseba navkljub vzajemno težki občutkih odzvala na način, ki vas bo podprl in pomirjal, kar posledično spodbudi občutek bližino, gotovo večja. "Če opazite, da ste razmerje preveč obtežili, tu vsaj obstaja neka možnost, da se premaknete naprej in popravite vzdušje."

Kako odlaganje travme škoduje odnosom?

"Odlaganje travme je pogosto kontraproduktivno in destruktivno za odnose," ve povedati dr. Jones. "Ko odlagate travmo, se ne počutite prijetno, drugi ljudje pa se lahko počutijo tesnobni ali pod stresom, zato bodo nekateri tudi omejili kontakte z vami v prihodnosti. Ko na ta način delite z drugimi preveč naenkrat, morda tudi ne dovolite drugi osebi, da bi v pogovoru sodelovala, ponudila rešitve ali z vami delila svoje težave. Nekateri ljudje dojemajo odlaganje travme tudi kot manipulacijo za pridobivanje pozornosti, sočutja ali željo, da bi se izognili kritiki.".

Kako ugotovite, ali tudi sami počnete prav to?

Razmislite, kakšen učinek ima vaša komunikacija. "Pomislite, kako drugi sprejemajo informacije, ki jih z njimi delite," poziva dr. Jones.

"Zavedanje o možnem vplivu na druge vam bo pomagalo ugotoviti, ali je dotično razmerje primerno za to raven osebnih podrobnosti."

Pri tem bodite pozorni:

• Zakaj z drugimi delite to informacijo (tako boste bolje razumeli lastne vzgibe).
  
• In, ali ob tem dajete drugi osebi priložnost, da odgovori, postavlja vprašanja ali posreduje povratne informacije.

Kako odlaganje travme spremenite v ventiliranje?

"Pomembno je, da je prehod postopen in da torej ne utihnete popolnoma," pravi dr. Jones. "Deljenje negativnih izkušenj in čustev je v resnici nekaj dobrega. Govorjenje o težkih življenjskih preizkušnjah vam jih lahko pomaga predelati, da boste tako lahko šli naprej. 
Vendar pa je ključnega pomena, da razmislite, s kom jih delite."

"Velika pomoč pri razumevanju čustvenih stisk in njihovem obvladovanju, je seveda psihoterapija," pravi dr. Jones. "Terapija vam lahko pomaga odpraviti sprožilce za odlaganja travme, vključno z občutki, ki so lahko povezani s samo izkušnjo travme ali dinamiko, ki vas žene k temu, da na ta način delite informacije."

Če ugotovite, da ste nagnjeni k odlaganju travme, lahko:

• Naredite revizijo svojih odnosov.
• Ugotovite, kaj sproža vaša težka čustva in vašo željo po pretirani želji, da bi z drugimi delili preveč.
  
• Vprašajte se, zakaj je pomembno deliti te informacije ali kaj pričakujete od tega.

"Lahko si določite lastne osebne meje in se o določenih temah pogovarjate samo z ljudmi, ki so vam najbližje, ki jim najbolj zaupate in ki ste jih pred tem vprašali, ali lahko z njimi izmenjate tovrstne informacije," svetuje dr. Jones.

Kaj storiti, če ste postali prejemnik odlaganja travme?

Morda boste opazili, da vas izpovedane informacije preplavljajo, da se težko odzovete, ker je pogovor enostranski, ali pa ne dobite možnosti, da bi nato delili svoje izkušnje. "V teh situacijah je najbolje, da osebi poveste, da se počutite vznemirjene in aktivirane zaradi teže deljenih informacij ali načina, na katerega so bile posredovane," pravi dr. Jones. "Premislite, na kakšen način boste zavrnili nadaljnje poslušanje in se posvetite svojim pomislekom o tem, kako vam ta pogovor ne pomaga." Lahko omenite tudi, da odlaganje travme morda ne bo resnično v pomoč tej drugi osebi.

Končni sklep

Ventiliranje je zdrav način deljenja negativnih čustev in zmanjševanja stresa. Ventiliranje pa lahko postane odlaganje travme, če se poslušalec ob izpovedanem počuti preobremenjenega ali prezrtega. Če se bojite, da z drugimi pogosto delite informacije veliko prehitro ali preveč, vam pri reguliranju tega vedenja lahko pomagajo vedenjski psihoterapevti.

Povzeto po Wonder Mind & Banner Health

Novo na Metroplay: Pogumna Slovenka, ki je sledila svojim sanjam in preplula ocean | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem