Patricija Fašalek | 5. 10. 2023, 19:00

Šokantno! Bizarno! Tragično! Zakaj se ne nikakor moremo upreti slabim novicam?

Profimedia/fotomontaža

Se kdaj sprašujete, zakaj najdemo na prvih straneh spletnih časopisov predvsem črno kroniko, zakaj televizijsko novinarstvo uvršča nesreče in zločine kot prioriteto pri poročanju ter zakaj novice o umorih tako radi beremo? 

Vsakič, ko začnemo brati novice, si lahko upravičeno mislimo, da se bo svet vsak čas končal. Poročila o kriminalu, umorih, naravnih nesrečah, ekonomski katastrofi ali političnih aferah nas vsakodnevno obkrožajo in polnijo naslovnice. Med ekskluzivnimi novicami zdaleč izstopa črna kronika, ki se ukvarja s smrtjo, posilstvi, prometnimi nesrečami in podobnimi grozodejstvi.

Profimedia

Težava ni zgolj v tem, da se slabe stvari v svetu konstantno dogajajo - naši možgani so tudi naravnani k posvečanju več pozornosti negativnim stvarem, pravijo strokovnjaki. Psihologi so ta fenomen poimenovali "negativna pristranskost".

Skrb za varnost in dobrobit

Negativno pristranskost razvijemo že v otroštvu. Izvor tega pojava najdemo pri naših prednikih, ki so morali biti pozorni na potencialno življenjsko ogrožujoče situacije, da so lahko pravočasno poskrbeli za svojo varnost in dobrobit. Predstavljajte si, da imate pred seboj dva naslova - eden govori o lepem vremenu, drugi pa o požaru v vaši bližini. Na katerega boste kliknili? Najverjetneje boste raje posegli po slabi novici, saj boste želeli izvedeti, ali bo požar prišel do vas, ali je nastal na območju, kjer se zadržujejo vaši bližnji oziroma ali bo na kakšen drug način vplival na vaše življenje.

Poročanje o negativnih ali celo groznih dogodkih ni nič novega, v časopisih se pojavlja od izuma medija in od nekdaj so kronike najhitreje pritegnile našo pozornost. Vendar pa množično branje slabih novic v današnjem času vpliva na naše dobro počutje, občutek sreče in celo na produktivnost. 

Negativno pristranskost razvijemo že v otroštvu.

Negativno pristranskost razvijemo že v otroštvu.

Profimedia

Hormoni na delu

Znanstveniki so odkrili tudi povezavo med branjem negativnih novic s sproščanjem hormonov, ki v nas pustijo občutek "nagrade", deluje pa tako: Vsi se želimo počutiti dobro. Da pa smo lahko dobro, moramo ohranjati trenutni status in se izogniti slabim stvarem. Spremembe  vidimo običajno kot nekaj slabega in nevarnega, zato so pospremljene z občutki strahu in nelagodja. Negativna novica nas takoj pritegne, ker želimo razkriti skrivnost in pridobiti informacije, ki bi nas pomirile, da se to ne more zgoditi nam, ali pa nas opremile z znanjem o okoliščinah nesreče, da se lahko pred njo zavarujemo. 

Svet vidimo lepši, kot je v resnici

Zanimiva ugotovitev je tudi ta, da čeprav veliko ljudi rado govori, kako si želijo več dobrih novic, jih večina v resnici raje bere slabe novice. Eksperiment, ki je to potrdil, sta zasnovala raziskovalca Marc Trussler in Stuart Soroka. Ugotavljala sta, da ko so imeli ljudje, ki so se pritoževali nad pomanjkanjem pozitivnih novic, priložnost, da si za branje izberejo ali dobre ali slabe novice, so večinoma vsi posegli po slabih novicah. S tem so potrdili teorijo o negativni pristranskosti.

Rezultati eksperimenta so pokazali tudi, da posvečamo več pozornosti slabim novicam, ker mislimo, da je svet lepši, kot je v resnici. Večina ljudi verjame, da so boljši od povprečja in da se bodo stvari na koncu dobro izšle, zato slabe novice toliko bolj šokirajo - kot da bi na svetlo podlago prilepili črno packo. 

Več pozornosti posvečamo slabim novicam, ker mislimo, da je svet lepši, kot je v resnici.

Več pozornosti posvečamo slabim novicam, ker mislimo, da je svet lepši, kot je v resnici.

Profimedia

Slabe stvari se zgodijo hitro

Še en dejavnik, zakaj imamo raje slabe od dobrih novic, je zagotovo ta, da se nekatere slabe stvari, ki nam lahko uničijo življenja, zgodijo hitro, medtem ko je ustvarjanje dobrih stvari počasnejši proces, zato je kronika bolj udarna in pretresljiva kot zgodbe o uspehu in sreči. Naš privlak do kronike in drugega poročanja o tragedijah je zagotovo bolj kompleksen, kot se zdi.

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj