L. PA. | 7. 7. 2024, 08:00
Varljivi spomini: zakaj imamo ves čas občutek, da smo se imeli v preteklosti bolje?
Nenehen občutek nostalgije in prepričanje, da so bile stvari v preteklosti boljše kot danes, imata v resnici znanstveno razlago.
Vzorec vam je že poznan: ko ste v neki situaciji, jo malodane sovražite, a že čez leto, pet, sploh pa deset nanjo gledate z nenavadnim občutkom nežnosti in se nostalgično spominjate, kako lepo je pravzaprav bilo.
Srednješolska leta, v resnici zaznamovana s stresom, mozolji in pričkanjem s popularnimi sošolci? Najlepše obdobje v vašem življenju! Tako mladi in brezskrbni ste bili! Obdobje študija, ko ste živeli s cimri in bili ves čas brez denarja? Zdaj ga pogrešate.
Tista prva služba z mizernim plačilom, kjer ste komaj čakali, da daste odpoved? Ampak v bistvu ... je bila pisarna na prav lepi lokaciji, vsako jutro ste si na poti do službe kupili rogljičke v bližnji pekarni, pa tudi s sodelavci ste se prav dobro razumeli.
Razmerje, ki se je končalo klavrno, ker res nista bila za skupaj? Na nenehno pričkanje ste po 15 letih že pozabili in zdaj razmišljate, kaj bi bilo, če bi se takrat bolj potrudila. Včasih gre vse to celo tako daleč, da sploh ne znate ceniti sedanjega trenutka, ker imate ves čas občutek, da ste vse dobro že zamudili. Ampak čez pet let boste prav o tem trenutku zdaj razmišljali na podoben način ...
Morda vas zanima tudi:
Možgani "prirejajo" našo preteklost
Ta zanimivi psihološki fenomen ima ime: imenuje se rožnata retrospekcija in je po Wikipediji oblika kognitivne pristranskosti, ki povzroči, da se preteklih dogodkov spominjamo bolj naklonjeno in v pozitivni luči, kot so se dejansko zgodili.
Preprosto povedano: ne vidimo dejanske preteklosti, ampak samo svoje spomine na to preteklost, ki pa so seveda olepšani. Ime fenomena izvira iz idioma "gledati na svet z rožnatimi očali", v tem primeru namreč z rožnatimi očali opazujemo svojo preteklost, naši možgani pa namenoma izpuščajo neprijetne epizode. Katastrofalna šola v naravi, na kateri so se nam vrstniki ves čas posmehovali, tako na primer postane le spomin na prijetno druženje s sošolci.
Ta proces v možganih vključuje selektivno izbiranje spominov, saj so pozitivni spomini veliko bolj dostopni kot negativni, to pa pomembno vpliva na občutenje nostalgije, razloži Mirage News. Nevrološka razlaga bi lahko bila, da se ob priklicu pozitivnih spominov v možganih sprožijo poti ugodja oziroma nagrajevanja. Ravno zato je rožnata retrospekcija pravzaprav ključna za razumevanje in doživljanje nostalgije.
A čeprav imamo zaradi nje ves čas občutek, da je bilo nekoč vse boljše, je v resnici pozitiven proces, saj nam omogoča, da se počutimo povezani s preteklostjo na pozitiven način, pogosto pa nam ta olepšan pogled na preteklost celo pomaga pri premagovanju sedanjih ovir in ustvarjanju načrtov za prihodnost.
Nostalgija je kljub vsemu lahko koristna
Nostalgijo so na začetku 20. stoletja označevali celo za obliko duševne motnje, a danes vemo, da ima pomembno funkcijo, saj med drugim, navaja revija Panika, neposredno krepi občutek smisla življenja z zmanjševanjem posameznikovega negativnega čustvenega odziva ter mu pomaga ohraniti mirnost v stresnih situacijah.
Omogoča nam, da lažje prebrodimo obdobja stresa ali osamljenosti, iz olepšanega spominjanja preteklih izzivov, ki smo jih premagali, pa lahko črpamo moč in navdih za soočanje s sedanjimi težavami, kar nam vliva občutek upanja in optimizma.
