Nova študija razkriva: kaj pa, če za uspeh ni bistveno odrekanje, temveč užitek?

Kot je v članku za Guardian zapisal David Robson, je potreba po samonadzorovanju in omejevanju užitka zelo močno vtisnjena v našo kolektivno psiho, poleg tega pa je do nedavnega veljalo, da so bolj dolgoročno uspešni tisti ljudje, ki si ne privoščijo ravno vsakega užitka, ki jim pade na pamet, temveč znajo potrpežljivo počakati, da napoči pravi čas za to (angleški izraz za ta koncept je "delayed gratification", preložiti zadovoljstvo).

Vendar pa se je nedavno pojavila raziskava, ki te ugotovitve postavlja pod vprašaj. Ljudje, ki se na vse kriplje izogibajo užitkom oziroma hedonizmu, niso ne srečnejši ne bolj zdravi. Še več: niti uspešnejši niso.

Kar bi morali torej storiti, je prisluhniti svojim tako kratkoročnim kot dolgoročnim željam in se naučiti, kdaj in kako je pravi čas, da jih zadovoljimo - to naj bi nam prineslo pravo srečo v življenju, ne da bi pri tem ogrozili lastno produktivnost.

"Prelaganje užitka" je ideja, da se moramo izogibati hipnim užitkom, saj bomo bolj zadovoljni, ko bomo dosegli dolgoročne cilje - kar nam bo avtomatsko prineslo tudi užitek. Poleg tega vdajanje užitkom velja za nevarno, kajti eni tortici prepogosto sledi še druga, en kratek film med učenjem se lahko sprevrže v celotno popoldne brezdelja in tako dalje.

Ta koncept se najpogosteje povezuje s slavnim testom tortice oziroma kolačka ('the marshmallow test'), v katerem so otrokom ponudili možnost, da pojejo en kolaček - ali pa, da se ga vzdržijo in pozneje kot nagrado dobijo dva.

Otroci, ki so se bili sposobni odpovedati prvemu kolačku, naj bi bili bolj uspešni v šoli in pozneje tudi karieri, o tem testu so govorili tudi kot o "oblikovanju značaja".

Toda v devetdesetih in pozneje so se pojavile raziskave, ki so kazale tudi drugo plat. Nekateri otroci, ki so bili sposobni izrazitega samonadzora, so bili po drugi strani zelo rezervirani ali celo nezainteresirani za okolico. Ženske z visoko sposobnostjo samonadzora so imele večje tveganje za depresijo.

Poleg tega so ljudje z najvišjimi sposobnostmi samonadzora pogosto čutili obžalovanje, imeli težave z uživanjem v trenutku in v poznejših fazah življenja poročali o obžalovanju za stvarmi, ki jih niso naredili. Obžalovanje, da v mladosti denimo niso več potovali, je bilo mnogo večje kot pa obžalovanje, da se niso več učili ali da so v določenih trenutkih ravnali neodgovorno.

Da bi se izognili občutkom obžalovanja, hkrati pa zaradi užitkov ne povsem izgubili glave, je glede na zadnje raziskave smiselno, da jih načrtujemo vnaprej, poroča Guardian.

Študija posameznikov na dieti, naslovljena "Prednosti tega, da smo včasih poredni", ki so jo izvedli na Portugalskem in na Nizozemskem, je na primer primerjala dve skupini ljudi, ki so želeli izgubiti odvečne kilograme: tisti v prvi skupini so lahko na dan zaužili okoli 1500 kalorij, tisti v drugi pa so lahko šest dni v tednu zaužili le 1300 kalorij, sedmi dan pa so se lahko pregrešili in zaužili kar 2700 kalorij.

Ko so čez mesec dni primerjali obe skupini, so ugotovili, da so posamezniki v obeh skupinah izgubili približno enako število kilogramov, a so bili tisti v drugi skupini, torej z dnevom za "pregrehe", veliko bolj pozitivno razpoloženi in motivirani.

Izogniti se slabi vesti

Načrtovanje užitkov je mogoče tudi v vsakdanjem življenju. Tudi če varčujemo, si lahko vsak mesec določimo točno določen dan, ko si bomo za nagrado, da sicer živimo skromno, privoščili drobno razkošje, ki ga imamo radi.

Ravno tako bi morali biti bolj prijazni do sebe, tudi če se zalotimo, da sredi tedna ali dneva uživamo v majhnih hedonizmih, ki jih nismo načrtovali. Pretirana strogost do sebe, ko ne napredujemo v smeri, ki smo si jo zadali, je lahko namreč kontraproduktivna.

Ključ je ravnovesje - ciljati bi morali na to, da uravnotežimo potrebe tako svojega sedanjega kot prihodnjega jaza in pri tem paziti, da ne ogrozimo lastnega zdravja in sreče - ne v sedanjem ne v prihodnjem obdobju. In ne glede na to, kaj ste se morda naučili iz kakšnega priročnika za samopomoč: včasih je malo hedonizma točno to, kar potrebujete, zaključujejo pri Guardianu.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice