Pisateljske legende, ki so jih založniki serijsko zavračali (danes jih pozna ves svet)

Med njimi so bila tako slavna imena, kot so ...

Agatha Christie

Agatha Christie, ena najbolj znanih avtoric detektivskih romanov, je doživela več zavrnitev preden ji je uspelo.

Njena prva knjiga, "The Mysterious Affair at Styles", je bila zavrnjena večkrat. Na objavo je čakala pet let. Preden jo je leta 1920 sprejela založba The Bodley Head, jo je zavrnilo kar šest založnikov. Z njo je zaslužila celih 25 funtov.

Kljub temu, da je Christiejeva v začetku doživela kar nekaj zavrnitev, je nadaljevala s pisanjem in razvila edinstven slog pisanja detektivskih romanov, ki je pritegnil številne bralce.

Njeni najbolj znani liki, kot sta Hercule Poirot in Miss Marple, so postali ikonični in priljubljeni po vsem svetu.

Agatha Christie je skozi svojo kariero napisala več kot 60 detektivskih romanov, več kot 150 kratkih zgodb ter različna gledališka dela. Njena dela so bila prevedena v več kot 100 jezikov, prodanih pa je bilo več kot 2 milijardi izvodov, kar je neverjeten dosežek.

J. K. Rowling

Pisateljica, katere rokopise so zavračale založbe, preden ji je uspel preboj, je tudi J.K. Rowling.

Rowlingova je avtorica zbirke knjig Harry Potter, ki je postala ena izmed najbolj prodajanih knjižnih serij vseh časov.

Ko je Rowlingova prvič poslala rokopis prve knjige, "Harry Potter in kamen modrosti" (v izvirniku "Harry Potter and the Philosopher's Stone"), je bila zavrnjena kar s strani dvanajstih založb. Kljub temu ni obupala in je nadaljevala z iskanjem založnika. Končno je manjša založba Bloomsbury v Združenem kraljestvu leta 1997 prevzela prvo knjigo, s tem pa se je začela neverjetna pot do uspeha.

Potem ko je prva knjiga Harry Potter postala izjemno priljubljena med mladimi bralci, je Rowlingova postala svetovno znana pisateljica. Njene knjige so bile prevedene v več kot 80 jezikov, prodanih pa je bilo več kot 500 milijonov izvodov. Serija knjig je prerasla v priljubljeno filmsko franšizo in vplivala na celotno popkulturo.

Stephen King

Stephen King je danes eden najbolj znanih in uspešnih pisateljev grozljivk. Vendar pa je tudi King doživel zavrnitve na začetku svoje kariere.

Njegov prvi roman, "Carrie", je bil zavrnjen kar 30-krat, preden je končno sprejet za objavo.

Po objavi romana "Carrie" leta 1974 je King začel graditi svojo kariero kot pisatelj in postopoma pridobival na popularnosti. Njegovi naslednji romani, kot so "Izžarevanje" (The Shining), "Obstati" (The Stand) in "Tisto" (It), so postali velike uspešnice in pritegnili številne oboževalce.

King je nato postal sinonim za sodobno grozljivko in je napisal številne bestsellerje, ki so se prebili na vrh prodajnih lestvic. Njegova dela so pogosto preoblikovana v filme, televizijske serije in druge medijske adaptacije.

William Golding

William Golding, avtor priznanega romana "Gospodar muh" (Lord of the Flies), je sprva naletel na težave pri iskanju založnika za svoje delo.

Ko je Golding prvič poslal rokopis romana, je bil zavrnjen več kot 20-krat.

Leta 1954 je založba Faber & Faber končno prevzela roman "Gospodar muh". Knjiga, ki prikazuje zgodbo skupine otrok, ujetih na nenaseljenem otoku, je postala kritiško priznana ter pridobila široko bralno občinstvo. "Gospodar muh" je postal klasika moderne literature in je pripomogel k uveljavitvi Goldinga kot pomembnega pisatelja.

Pozneje je Golding napisal še več romanov, ki so prav tako dosegli velik uspeh. Leta 1983 je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado za književnost.

Ernest Hemingway

Ernest Hemingway je eden najbolj znanih in vplivnih pisateljev 20. stoletja. Čeprav je dosegel velik uspeh v svoji karieri, je tudi Hemingway doživljal zavrnitve na začetku svojega pisanja.

Ko se je Hemingway mudil v Parizu, je leta 1920 poslal svoj prvi roman z naslovom "Sonce vzhaja in zahaja" (The Sun Also Rises) več založbam v Združenih državah Amerike. Roman je bil sprva zavrnjen, vendar je Hemingway nadaljeval s svojim pisanjem in leta 1925 je uspel objaviti roman pri založbi Scribner.

Njegovo naslednje delo, roman "Adijo, orožje" (A Farewell to Arms), je bil prav tako zavrnjen s strani več založb, preden ga je leta 1929 objavila založba Scribner. Ta roman je postal uspešnica in prispeval k uveljavitvi Hemingwaya kot enega najpomembnejših pisateljev svoje generacije.

Hemingway je nadaljeval z ustvarjanjem mojstrovin, kot so "Komu zvoni" (For Whom the Bell Tolls) in "Starec in morje" (The Old Man and the Sea), za katerega je leta 1953 prejel Nobelovo nagrado za književnost.

Njegov stil pisanja, ki je bil znan po jedrnatosti in močnih opisih, je imel globok vpliv na literaturo.

Čeprav je Hemingway doživel zavrnitve na začetku svoje kariere, je vztrajal in ustvaril izjemen opus del, ki so postala klasična literatura.

"Zavrnitev je le vmesna postaja na poti do uspeha. Vsaka zavrnitev me je približala k tistemu, ki me bo sprejel." - Barbara Kingsolver

In potem je tu izjemen pisatelj, ki v zasluženi slavi nikoli ni užival. Ta je namreč prišla posthumno.

Franz Kafka

Franz Kafka je avtor, znan po svojih surrealističnih in alegoričnih delih, ki so izrazito vplivala na moderno literaturo. Med svojim življenjem je Kafka doživel veliko zavrnitev založb in večino svojih del je objavil v omejenem obsegu ali pa niso bila objavljena sploh.

Po Kafkaovi smrti leta 1924 je njegov prijatelj Max Brod kršil Kafkaovo prošnjo, naj uniči vsa njegova neobjavljena dela, in jih je namesto tega objavil. Prav te objave po smrti so privedle do odkritja in priznanja Kafka kot enega najpomembnejših pisateljev 20. stoletja.

Kafkova dela, kot so "Proces" (The Trial), "Grad" (The Castle) in "Preobrazba" (The Metamorphosis), so pridobila široko bralno občinstvo in postala klasična dela svetovne književnosti.

Njegova edinstvena literarna estetika, ki se ukvarja z občutki izgubljenosti, absurdnosti in birokratskih zagate, je postala temelj za različne filozofske in literarne interpretacije.

Zgodba Franza Kafke je opomnik, da je umetniško delo včasih podcenjeno ali neupravičeno neopaženo za časa življenja ustvarjalca, a lahko po smrti pridobi ogromen ugled in vpliv.

Novo na Metroplay: "Zgodovine se moramo zavedati, da ne ponavljamo istih napak. Moramo pa jo zagotovo preseči" | Matej Grah