Kretenov ni nič več, samo bolj vidni so: se nam samo zdi, ali kot družba res popadamo?

Ljudje večinsko izražajo prepričanje, da kot družba preprosto nimamo več enakih vrednot kot nekoč, da ljudje niso več tako spoštljivi in pošteni, kot so bili včasih, da gre družba v napačno smer in da je "današnja mladina" pokvarjena. Zdi se nam, da so stvari danes zapletene, medtem ko so bile včasih preproste. 

Ljudje so v najmanj 60 državah po svetu prepričani o nazadovanju družbene morale: o tem pa so prepričani že vsaj zadnjih 70 let, so pokazale raziskave. Dva raziskovalca z ameriške univerze Columbia sta se odločila preveriti, koliko ta naša kolektivna presoja drži vodo. 

Nostalgija

Ugotovila sta, da je glavni razlog za takšno dojemanje v črnogledi sedanjosti in v idealiziranih spominih na preteklost.

Spomin na negativne dogodke zbledi hitreje kot spomin na pozitivne dogodke. Negativni dogodki se z razdalje deset ali dvajset let ne zdijo več tako zelo slabi, kot se zdijo dogodki, o katerih slišimo danes. To ustvarja iluzijo idealizirane preteklosti in demonizirane sedanjosti, ki nas napeljuje na sklep, da živimo v času moralnega propadanja.

"V anketah ljudje odgovarjajo, da je bilo pred desetletji več spoštovanja avtoritete, več spoštovanja starejših, več poštenosti … A tudi če bi pred 20 leti ljudi spraševali o njihovih občutkih za 20 let nazaj, bi dobili identične odgovore. Zanimivo je, da ljudje stališča ne spremenijo, tudi če jim postrežemo s konkretnimi podatki o stanju v družbi, ki ne kažejo na nazadovanje," je za N1 povedal Samo Uhan iz Centra za raziskave javnega mnenja pri Fakulteti za družbene vede.

Na dojemanje stanja družbenih vrednot tako ne vpliva niti politika: "V vseh državah, bodisi takih, ki so še nedolgo nazaj živele pod socializmom, bodisi takih, ki so izkusile diktaturo, bodisi takih, ki drsijo v diktaturo, povsod so ljudje večinsko prepričani, da so bili nekoč ljudje bolj prijazni in spoštljivi." Je pa res, da so trditev o moralnem propadanju politični voditelji skozi zgodovino pogosto uporabljali za upravičevanje svojih dejanj. Igrajo na idejo "postavite me za vodjo in stvari bodo spet kot včasih".

Občutek moralnega upada narašča s starostjo

Izkazalo se je, da se občutek moralnega upada povečuje premo sorazmerno s starostjo posameznika. "Starejši ljudje poročajo o večjem moralnem upadu v primerjavi s časom, ko so se rodili," je povedal raziskovalec in eksperimentalni psiholog Adam Mastroianni.

V staranju se občutek, da je bilo včasih bolje, krepi. To pomeni, da bodo današnji mladi v starosti imeli enaka stališča do ‘moralnega propadanja’, kot jih imajo današnji starejši.

Kretenov ni nič več, samo bolj vidni so

Tudi izrazitega toksičnega sovraštva, homofobije, ki ima v ozadju izdelano ideologijo, ni danes nič več kot včasih. "Je pa bolj glasno in ekscesno. Ne moremo reči, da je nemoralnih ljudi v družbi kaj več kot včasih, so pa verjetno zaradi vpliva družbenih omrežij bolj vidni in imajo s svojimi stališči večji doseg," pravi Uhan.

V Sloveniji smo skeptični do sočloveka

Slovenija sodi v skupino držav, kjer večina ljudi meni, da je z ljudmi treba biti previden. Slovenci težko zaupajo sočloveku. Večina ne zaupa neznancu, dokler ne pridobi našega zaupanja – dokaže, da ga je vreden. 

Kljub temu se 'moralni razkroj' v Sloveniji ne kaže v smislu odsotnosti empatije in solidarnosti. Temeljna solidarnost in občutek za šibkejše skupine v družbi sta še vedno prisotna – dogodki zadnjega tedna nam to dobro kažejo.

Bodimo kritični, a ne pretirano nostalgični

S tem, da smo kritični do sveta okoli sebe in do stranpoti družbe, ki jih je še vedno na pretek, ni nič narobe. Občutek, da bi stvari v družbi lahko in morale biti boljše, je pomemben za družbeni napredek.

Težava je, če kritičnost do današnje družbe pomešamo z nekritičnim opevanjem preteklosti, v kateri so "ženske vedele, kje jim je mesto", v kateri nam ni bilo treba enakopravno sobivati z različnimi manjšinami in v kateri smo lahko fosilna goriva kurili brez slabe vesti zaradi podnebnih sprememb.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc