L. PA. | 25. 2. 2024, 16:05
Ste že slišali za "sindrom najstarejše sestre"?
Izrazit občutek odgovornosti, ambicioznost in obsedenost z dosežki, pogosti občutki skrbi in tesnobe, potreba, da ves čas ugajate ljudem ... Morda za sindromom trpite tudi vi?
"Sindrom najstarejše sestre" ni uradna diagnoza, a v zadnjem času na to, da imajo ženske, ki so imele v družini vlogo najstarejše sestre, veliko skupnega v odzivanju na okolico in obnašanju v odnosih, iz česar pogosto izvirajo tudi številne težave v duševnem zdravju, opozarja vse več psihoterapevtov.
Ameriška družinska in partnerska terapevtka Kati Morton je denimo identificirala osem znakov, ki lahko osebi pomagajo ugotoviti, ali "trpi" za tem sindromom.
To so izrazit občutek odgovornosti, ambicioznost in obsedenost z dosežki, pogosti občutki skrbi in tesnobe, potreba, da ves čas ugaja ljudem, težave pri postavljanju meja drugim, slabi ali kompleksni odnosi s starši in sorojenci in močni občutki krivde.
@katimorton The 8 signs you have eldest daughter syndrome… #eldestdaughter #siblings #siblingcheck ♬ original sound - Kati Morton, LMFT
Portal Modern Intimacy sindrom najstarejše sestre definira kot "pogosto nezavedno družinsko vlogo, ki jo mnoga mlada dekleta podedujejo kot najstarejše sestre. Posledica je, da nase nezavedno prevzamejo več dela doma, čustvene skrbi za druge, soočajo pa se tudi z višjimi pričakovanji kot njihovi mlajši sorojenci".
Najstarejša hči oziroma sestra (v nekaterih primerih niti ni tehnično najstarejša, lahko je le najstarejša med sestrami, ima pa še starejše brate) ima ponavadi občutek, da mora poskrbeti za vse in vsakogar okoli sebe in že od ranih let nosi zelo veliko odgovornosti.
Morda vas zanima tudi:
Poleg tega se zaradi visokih pričakovanj, ki jih ima okolica do nje, sooča s perfekcionizmom, medtem ko imajo njeni sorojenci več svobode, da raziskujejo svojo avtentično bit.
Njena naloga je, da posreduje v družinskih konfliktih in poskrbi, da so vsi v redu, tudi če ona sama ni. Postavljena je tudi v vlogo otroka, po katerem se zgledujejo preostali sorojenci.
Ena od posledic tovrstne dinamike je, da v odrasli dobi čuti jezo in zamero ter žaluje za otroštvom, kakršnega je imela – oziroma, bolje rečeno, ni imela. V vlogo nekoga, ki nase ves čas prevzema bremena in skrbi, da so vsi v redu, pa zelo hitro nezavedno stopi tudi v poznejših odnosih, kar lahko postane hudo breme.
Kako prekiniti cikel?
"Izstop" iz tradicionalne vloge najstarejše sestre in hčere je lahko zelo težaven, kajti družinski dinamiki je v interesu, da hči oziroma sestra ostane v tej vlogi, saj na tak način skrbi za vse druge, piše Modern Intimacy.
Marsikdo se lahko počuti ogrožen zaradi njenega opolnomočenja in novoodkrite avtonomije. Zato je zelo pomembno, da ste, če ste se prepoznali v zgornjih točkah in opisu, na svoji poti vztrajni.
Naučite se poskrbeti zase
"Skrb zase" ni le to, da si končno privoščite masažo ali vikend v toplicah. Veliko najstarejših sester ima težave s tem konceptom, kajti navajene so bile vedno skrbeti za druge.
Zato je skrb zase lahko zanje preprosto to, da prvič rečejo ne nečemu, česar res ne želijo ali za kar nimajo časa, da se odpeljejo na samostojen izlet, si dovolijo, da nekdo drug poskrbi zanje ali kaj podobnega.
Negujte svojega notranjega otroka
Veliko najstarejših hčera v odrasli dobi, pogosto s pomočjo psihoterapije, ugotovi, da je njihov notranji otrok poškodovan in da potrebuje nego in pozornost. Čeprav je zelo verjetno, da bi se radi čim bolj distancirali od tega bolečega in zanemarjenega delčka sebe, pa bi morali storiti ravno nasprotno: za najstarejše sestre je lahko posebej osvobajajoče spoznanje, da lahko svojemu notranjemu otroku končno ponudijo vse, kar je potreboval, ko so bile mlajše, a tega niso mogle dobiti od drugih.
Prosite za pomoč
Priznati, da nečesa ne zmorejo same, je lahko za najstarejše sestre izjemno težko. Ogroža namreč perfekcionistično fasado, ki so jo skrbno gradile vsa ta leta. Zato se je treba opomniti, da ni nič narobe, če kdaj potrebujete pomoč in podporo in da so okoli vas ljudje, ki vam bodo to tudi z veseljem nudili.
Biti zmožen prositi za pomoč je pomemben korak v krepljenju odnosov in vzpostavljanju bolj pristnih povezav z drugimi, ravno tako lahko pomaga odpravljati občutke zamere in užaljenosti.