Ste to poletje bolj razdraženi? TO je krivo

Kognitivni psiholog Adam Omary in nevroznanstvenica Kim Meidenbauer sta v raziskavi ugotovila, da zunanji okoljski stresorji vplivajo na naše možgane, čustva in obnašanje, povzema portal Style.over.net.

Eden takšnih dejavnikov fizičnega stresa je toplotni stres. Raziskave so pokazale, da so vročinski valovi brez dostopa do klimatske naprave pri posameznikih povezani z zmanjšanim kognitivnim delovanjem. Dokazano je tudi, da je ekstremna poletna vročina povezana s povečano agresijo in stopnjo kriminala.

Kaj nas razdraži?

Meidenbauerjeva in Omary sta se vprašala, ali je to posledica vročine same, ali tega, da smo zaradi vročine zaprti v svoja stanovanja. Zdi se, da je odgovor: oboje.

Med zaprtjem zaradi covida-19 so se stopnje nasilja v družini dramatično povečale. A znanstvenika pravita, da v virusu ni bilo ničesar, kar bi ljudi naredilo bolj agresivne. Vse je bila posledica stresa socialne izolacije.

"Nekaj ​​podobnega bi se lahko zgodilo tudi s toplotnim stresom. Če se ljudje zaprejo v hišo, ko je prevroče, da bi šli ven, tudi če imajo klimatsko napravo, lahko samoizolacija poveča razdražljivost in stopnjo agresije v domu," razlaga Omary.

"Seveda to ne bi pojasnilo povečane stopnje kriminala, če vročina sama po sebi ne bi vplivala na naše razpoloženje. Raziskave so pokazale, da je ekstremna vročina povezana s slabšim razpoloženjem poleti, kar lahko vključuje razdražljivost in agresijo."

Če je to res, lahko domnevamo, da imajo socialnoekonomsko prikrajšana območja brez klimatskih naprav, bazenov ali drugega razkošja za hlajenje med vročinskimi valovi, najvišje stopnje nasilnih zločinov. Rezultati mnogih raziskav nakazujejo ravno na to.

Pozitivni učinki narave

Raziskava o tem, kako okolje vpliva na naše možgane in vedenje, pa ima tudi pozitivno stran, povzemajo na Style.over.net. Medtem ko fizični stresorji, kot je izpostavljenost vročini, napovedujejo negativne rezultate, so tudi zaščitni okoljski dejavniki, ki napovedujejo pozitivne rezultate. Preživljanje več časa v naravi ali življenje na območjih z več ambientalne zelene površine je bilo povezano s povečanim pozitivnim učinkom.

"Zanimivo je, da otroci ne kažejo enake začetne naklonjenosti naravnemu okolju v primerjavi z urbanim okoljem kot odrasli, vendar se naklonjenost naravi s starostjo povečuje," opaža nevroznanstvenica.

Kljub temu ni gre zanemariti, da obstajajo tudi pozitivne koristi za otroke, ki preživijo več časa na prostem, ne nazadnje zaradi povečane telesne dejavnosti. Te koristi vključujejo izboljšano kognitivno funkcijo, duševno zdravje, kakovost spanja in kardiovaskularno aktivnost.

Meidenbauerjeva je tudi ugotovila, da se otroci odzovejo z živčnimi odzivi empatične zaskrbljenosti, ko vidijo podobe uničene narave.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc