Strokovnjak za kulte dr. Hassan: "Ranljive nas dela prepričanje, da se nam to ne more zgoditi"

Naša največja ranljivost je prepričanje, da se nam kaj takega ne bi moglo nikoli zgoditi!

Dr. Steven Hassan, vodilni strokovnjak za kulte, razkriva prakse, ki jih uporabljajo kulti za novačenje in manipulacijo z ljudmi. Ker je bil kot najstnik tudi sam rekrutiran v kult, po izstopu pa nato desetletja raziskoval prakse nadzora uma, ki jih ti uporabljajo, danes velja za enega vodilnih strokovnjakov na tem področju. S svojimi uvidi je pomagal številnim žrtvam kultov, med katerimi še zdaleč ne prednjačijo verske sekste, temveč se istih pristopov poslužujejo tudi komercialne piramidne sheme, trgovina z ljudmi, razne kvazi psihoterapevtske skupine za ’osebno rast’ in celo politične organizacije. Kot predavatelj, magister svetovalne psihologije, licenciran svetovalec za duševno zdravje in avtor treh odmevnih knjig, med katerimi je tudi vodnik Kulti in prakse nadzora uma, ki je pred dnevi izšel tudi v slovenskem prevodu, je dr. Hassan pravi naslov za vprašanja nevarnosti, ki jih predstavljajo kulti vseh vrst.

Kulti so tudi slovenski problem

Prevare, zavajanja, navidezna mistična doživetja, hipnotične tehnike, zloraba skupinske dinamike, ustvarjanje fobij in postopen nadzor nad čustvi, razmišljanjem, vedenjem in informacijami je samo nekaj praks, ki jih boste našli v knjigi, slovenska novinarka Irena Pan pa slovenske bralce v uvodni spremni besedi z nizanjem primerov, ki jih je tudi sama pomagala razkriti, spomni, da kulti nikakor niso nekaj, kar se dogaja onkraj luže ali kakšnih eksotično odročnih krajih, temveč tudi pri nas.

"V skupini Hepi je to denar – stotine tisoče evrov. Pod pretvezo ’duhovne rasti preko kapitala’ si morajo spososditi čim več denarja (od kogarkoli), s katerim potem upravlja ’Mojster’, ki naj bi poleg vračila zagotovil tudi velike obresti. Večina sploh ni vedela, kdo je v resnici ’Mojster’, saj je bilo mentorjem njegovo ime prepovedano izreči. Mnogi so ostali brez denarja in psihično povsem na tleh. Voditelja skupine pa sta se skupaj s tropom psov preselila v eno najbolj razkošnih varovanih naselij v Dominikanski republiki," piše o eni odmevnejših zgodb slovensko-avtohtonega kulta, ki z rahlo drugačnim pristopom celo še vedno deluje, novinarka.

Potem pa nadaljuje: "Vendar Hepi še zdaleč ni edina skupina v Sloveniji, ki izvaja prakse, značilne za kulte. Kot novinarka sem srečalaa tudi ’belega maga’, duhovnega učitelja ene od naših nekdanjih ministric, in opzaovala, kako so ga na našem snemanju sledilci ubogali dobesedno na migljaj. Če bi jim rekel, naj skočijo skozi okno, bi to verjetno storili brez najmanjšega oklevanja. Bilo je očitno, kako zelo ga zabava in opaja njegova moč."

Tudi dr. Steven Hassan v svoji knjigi, v kateri spretno prpleta zgodbe številnih kultov in njihovih nekdanjih pripadnikov z znanstvenimi dognanji o tem, kako deluje manipulacija z ljudskim umom, poudarja, da voditeljev kultov ne motivira toliko denar kot sla po moči.

"Raziskave so tudi pokazale, da nja bi bila večina voditeljev kultov narcisov ali sociopatov, nekateri pa kar oboje," je uvodoma še jasna Pan.

Kako se običajni ljudje znajdejo v kultu

Dr. Hassan je prepričan, da nas najbolj ranljive dela prepričanje, da se nam kaj takega ne more zgoditi.

"Nekega dne sem v študentski menzi bral knjigo, ko so k meni pristopile tri privlačne Japonke in moški italijansko-ameriškega porekla. Oblečeni so bili kot študentje in so nosili študijske knjige. Vprašali so me, ali si lahko z mano delijo mizo. Prikimal sem in v nekaj minutah so me zapletli v prijateljski pogovor. Dekleta so se mi zdela zelo prikupna. Ker sem imel še tri ure do naslednjega predavanja, sem ostal in se pogovarjal. Povedali so mi, da so tudi oni študentje in da so vključeni v majhno skupnost, v kateri so ’mladi iz celega sveta’. Povabili so me, da jih obiščem," se prvega stika z mreženjem v to, kar se je kasneje izkazalo za kult, spominja dr. Hassan.

Ker se je semester šele začel in je mislil, da bo morda imel kaj sreče pri enemu od deklet, se je zvečer po predavanju odpeljal do njihove hiše. Tam je našel skupino tridesetih živahnih mladih ljudi iz pol ducata držav, ki naj bi jih družila idealistična želja po spreminjanju sveta na bolje.

"Med srečanjem sem užival v poživljajočem pogovoru in energičnem vzdušju. Zdeli so se povezani kot bratje in sestre in očitno je bilo, da se čutijo kot del ene same globalne družine. Zdeli so se zelo zadovoljni s svojim življenjem. Po mesecu dni depresivnega počutja sem se zaradi njihove energije spet počutil živega. Tistega večera sem šel domov srečen, da sem spoznal tako prijetne ljudi."

Tako, na videz nedolžno, se je začela kalvarija, ki ji dr. Hassan desetletja kasneje reče indoktrinacija v kult – ali v njegovem primeru: ’kako sem postal muni’. Resnica o tem, da gre v osnovi za versko sekto, so mu tekom novačenja seveda prikrivali.

Po nekajdnevni delavnici, na kateri so mu spretno ’oprali možgane’, je prekinil stike z bližnjimi pustil fakulteto, dal odpoved v službi in se popolnoma angažiral v organizacijo, ki še zdaleč ni bila to, za kar se je sprva predstavljala.

Kako pomagati ljudem izstopiti iz kulta

Dr. Hassana je iz krempljev kulta po dveh letih bivanja in dihanja z njim nazadnje iztrgalo naključje, da je bil po prometni nesreči hospitaliziran, pa tudi velika angažiranost s strani očeta, ki se je za potrebe reševanja sina edinca povezal z nekdanjimi pripadniki taistega kulta.

"Vedel sem, kako pomembne so bile zame očetove solze," se začetka svoje spreobrnitve in izstopa iz kulta spominja dr. Hassan, ko v knjigi razmišlja, zakaj so nekatere intervence žrtev manipulacij in nadzora uma uspešne, druge pa ne. "Še pomembnejše pa je bilo spoznanje, in o svojih informacijah ponovno razmisliti še s tega zornega kota. Med analiziranjem svoje izkušnje sem dojel, da mi je najbolj pomagal moj notranji glas in moje neposredne izkušnje s kultom, do katerih skoraj nisem imel več dostopa zaradi potlačitve čustev in ritualov za zaustavljanje razmišljanja, kot sta ritualno petje in molitev. Toda globoko v meni se je še vedno skrival moj pravi jaz. Resda zatrt in utišan, vendar še kako živ. Nesreča in deprogramiranje sta mi pomagala, da sem bil fizično in psihološko v stanju, ko sem spet lahko prišel v stik s samim seboj. Munijem sem se pridružil zaradi mojih idealov in sanj o idealnem svetu. In ti isti ideali so mi omogočili, da sem lahko izstopil in javno obsodil nadzor uma, ki ga izvajajo kulti."

Prav ta, osebna izkušnja s kultom, je dr. Hassana popeljala do naslova enega največjih izvedencev o kultih in praksah nadzora uma, do danes pa mu je skupaj z drugimi nekdanjimi člani podobnih sekt in strokovnjakov za duševno zdravje uspelo vrniti v življenje na tisoče žrtev najrazličnejših kultov.

Lažje je tistim, ki vedo za kaj gre

V knjigi podrobno in na primerih predstavi, kako se reševanja ljudi iz kultov lotevajo v praksi, in razloži, na katerih prepričanjih temelji njegov pristop, pa tudi kakšna je njegova vloga svetovalca. Ko gre za slednje, dr. Hassan navede štiri stvari, s katerimi gre najprej soočiti pripadnika kulta:

1. Prvič, pokažem mu, da je v pasti – v položaju, v katerem je psihološko onemogočen in se ne čuti sposobnega oditi.

2. Drugič, razložim mu, da se ni sam odločil stopiti v to past.

3. Tretjič, poudarim, da so v pasti tudi ljudje v drugih skupinah, ki uporabljajo prakse nadzora uma.

4. Četrtič, osebi povem, da se je iz te pasti mogoče rešiti.

"Čeprav se ljudem zunaj kulta te štiri točke morda zdijo očitne, pa to ne velja za nikogar (vsaj ne takoj), ki je žrtev nedopustnega vpliva. Pogosto je potreben nekdo, ki se je tudi sam ujel v podobno past, da lahko to sporočilo posreduje s potrebno močjo in odločnostjo. Zato so nekdanji pripadniki kultov, zlasti nekdanji voditelji kultov, običajno najbolj učinkovita pomoč pri procesu izstopa."

Da se tudi z izstopom iz kulta, če se ta zgodi (ker proces izstopanja ni nujno vedno uspešen), izkušnja s kultom v resnici ne konča, razkrivajo številna v knjigi zbrana pričevanja. Indoktrinirane ljudi namreč tudi v življenju izven kulta spremljajo številne psihološke posledice. Nekatere izmed njih so zelo podobne simptomom posttravmatske stresne motnje, še posebno triggerjem ali sprožilcem.

"Pri ljudeh, ki so bili dolgo vključeni v skupino, ki je od njih zahtevala čezmerno meditacijo, petje, hitro recitiranje molitev, govorjenje v jezikih ali druge prakse, ki otopijo um, se lahko epizode prehajanja pojavljajo vsaj še eno leto po tem, ko so zapustili kult," piše dr. Hassan in nadaljuje: "Veliko mojih strank mi je povedalo, da so se sredi običajnega pogovora nenadoma zalotili, da izvajajo tehnike za omrtvičenje uma, ki so jih prej prakticirali več let."

Srečneži, ki so deležni dobrega svetovanja strokovnjakov za kulte, teh težav, za razliko od tistih, ki nadzora uma ne razumejo, običajno nimajo.

Tudi zato za konec prav vsem priporočamo v branje knjigo Kulti in prakse nadzora uma. Spisana v obliki priročnega vodnika vam bo pomagala, da boste lažje prepoznali različne prakse nadzora uma in skupine, ki delujejo kot kult, se pred njimi zaščitili ali našli načine, kako pomagati vašim bližnjim, ki so se morda znašli v kakšni od njih.

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj