Kako prenehati stvari jemati preveč OSEBNO (o znakih, vzrokih in rešitvah)

Nedavna študija si je od blizu pogledala odzive 37 udeležencev raziskave na odobravajoče in neodobravajoče videoposnetke, v katerih so bili deležni bolj ali manj osebnih ocen in kritik. Raziskovalci so nato merili pozitivne, negativne in nevtralne čustvene odzive na povedano, izkazalo pa se je, da KRITIKA PRIZADENE prav VSE.

Čeprav so bili nekateri komentarji ali dejanja zares žaljivi, se je pokazalo, da so udeležence enako močno prizadeli tudi tisti, ki niso bili mišljeni omalovaževalno.

Znamenja preobčutljivosti na kritiko

Raziskovalci so zaznali nekaj jasnih znakov, ki kažejo, da imajo lahko 'mnenja drugih še posebno negativen učinek' na ljudi. Izkazalo se je, da bodo bolj osebno kritiko doživljali ljudje, ki:

• so odvisni od odobravanja drugih, da bi bili srečni,
• se pogosto opravičujejo in skušajo drugim neprestano ustreči,
• ne postavljajo jasnih meja,
• se bojijo zavrniti prošnje in reči NE,
• verjamejo v upravičenost slabšalne kritike in si jo jemljejo k srcu,
• hitro zavzamejo obrambno pozo ali se razjezijo,
• obsesivno premlevajo nedavne konverzacije do točke, ko jih to že začne motiti tudi pri vsakdanjem življenju.

Medtem ko je normalno, da nam je mar, kaj si drugi mislijo o nas, pa to postane škodljivo, ko nas začne ovirati pri življenju.

Vzroki za nagnjenost k preobčutljivosti

Razlogi za tovrstno 'preobčutljivost' so (po mnenju strokovnjakov) pogosto naslednji:

Negativen samogovor je dober napovedovalec za preobčutjivost na kritiko. Če pogosto mislimo, da je vse naša krivda, bomo, soočeni z neprijetnimi komentarji, tem hitreje verjeli.

Otroška travma. Pomanjkanje čustvene podpore v otroštvu, prelaganje krivde staršev na otroke, občutek, da niso 'dovolj dobri' in si zato zaslužijo biti sramoteni ali ponižani.

Nizka samopodoba. Ljudi z nizko samopodobo včasih preveč skrbi, kaj si drugi ljudje mislijo, zato so bolj dovzetni za to, da si kritike vzamejo preveč k srcu.

Anksiozne motnje. Ljudje s socialno anksioznostjo so prežeti s strahom pred sodbami in sramotenjem.

Perfekcionizem. Perfekcionisti izjemno težko drugim priznajo svoje napake, pa četudi so te še tako človeške in običajne. Obremenjujejo se z doseganjem nerealističnih standardov, ki so si jih zadali.

Stres, slabotnost ali omotica. Ko se ne počutimo najbolje, smo bolj nagnjeni k temu, da si stvari napačno razložimo.

Čustvena senzitivnost. Empati in visoko čustveno senzitivne osebe si praviloma bolj k srcu jemljejo stvari.

Obstaja pa tudi dobra plat!

Morda vas bo presenetilo, ampak nagnjenost k temu, da stvari jemljejo preveč osebno, ima tudi svoje dobre plati.

Družina in prijatelji veliko bolj jasno vidijo, kje so naše rane, in so zato lahko (ker jim je mar) bolj previdni, kako o nekaterih stvareh govorijo. Še več. Ker rane postanejo vidnejše, jih lažje ozavestimo. In ko jih ozavestimo, se globinsko zdravljenje prav zares lahko začne.

Tudi sicer pa velja, da nas občasna čustvena prizadetost dela bolj človeške in prizemljene. Ker nas bolečina prisili v soočanje z neprijetnimi doživljanji, z razvijanjem novih veščin in strategij soočanja avtomatično postajamo bolj odporni proti morebitnim udarcem prihodnosti.

Naučite se stvari jemati manj osebno

V nadaljevanju navajamo nekaj tehnik, ki vam bodo pomagale manj osebno jemati neupravičene kritike ali celo žaljiva mnenja drugih ljudi:

• Krepite čustveno odpornost.
• Dopuščajte možnost, da ste drugega morda narobe razumeli.
• Prosite človeka, naj malo bolj pojasni, kar je rekel.
• Prenehajte se obremenjevati s tem, kaj si drugi ljudje mislijo o vas.
• Prepoznajte in se pohvalite za svoje lastne moči.
• Prakticirajte čuječnost. Bivajte v tukaj in zdaj. Sprostite svoj stres.
• Svoje misli zapišite v dnevnik.
• Tekom dneva si večkrat ponavljajte pozitivne afirmacije.
• Po pomoč se lahko obrnete tudi na licenciranega terapevta.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice