Večina ljudi to stvar ljubi bolj kot hrano in seks

Malokdo priznava, da ima rad trače, namreč že moralni kodeks večine družb obsoja govorjenje o ljudeh za njihovim hrbtom. Ogovarjanje se razume izključno kot sebično vedenje z namenom manipuliranja z ljudmi in vplivanja nanje z zlimi nameni. Ko nekomu govorite o odsotni osebi, vplivate na mnenje te osebe. Tako se širijo predsodki in govorice, ki lahko hitro dobijo razsežnosti mobinga. 

A če pogledamo z drugačne strani, ogovarjanje ni vedno slabo. "Prek ogovarjanja izvemo, kdo je potencialno dober partner za delo in koga se izogibati," pravi psiholog Jan Engelmann, ki raziskuje to temo na kalifornijski univerzi Berkeley. Ogovarjanje nam lahko pomaga pri odločitvi, koga bomo sprejeli v svoj krog. Celo majhni otroci se na ta način zaščitijo pred sebičnimi vrstniki, ki nočejo ničesar deliti ali s katerimi se ni zabavno igrati, je v raziskavi ugotovil Engelmann.

Ogovarjanje pa ne pomaga le ločiti zrnja od plevela, ampak je tudi vezivno tkivo skupine. Med tistimi, ki ogovarjajo, se splete močnejša družbena vez.

Ogovarjanje ima lahko tako v družbenem smislu presenetljivo vlogo – deluje kot mehanizem za vzdrževanje moralnega ravnovesja v skupinah. Strah pred tem, da bi postali tarča govoric, pogosto motivira posameznike, da se obnašajo skladno z družbenimi normami in pričakovanji. Če vemo, da bodo naša dejanja opažena in morebiti postala tema pogovorov, smo bolj pazljivi pri svojih odločitvah. Tako ogovarjanje, paradoksalno, deluje kot "moralni kompas" v skupnosti.

Priznati je tudi treba, da večina ljudi nima slabih namenov, ko ogovarja. Najpogostejši motiv je preprosto vznemirjenje, ko slišimo nekaj govoric o nekom. Zabavno je izmenjevati nove trače, saj to ljudi odvrne od vsakdanjega življenja.

Ljudje imajo raje ogovarjanje kot seks in hrano

Glede na raziskavo, ki jo je objavil nemški statistični urad, polovica ljudi pravi, da ogovarjajo manj kot enkrat na mesec ali nikoli. Le 11 odstotkov ljudi priznava, da to počne vsak dan.

Znanstveniki pa ocenjujejo, da se od 65 do 90 odstotkov vsakodnevnih pogovorov vrti okoli ljudi, ki niso prisotni. "Ljudje ogovarjajo z užitkom, primerljivim s hrano ali seksom," so zapisali raziskovalci.

Najpogosteje ljudje opravljajo sosede, sodelavce, sorodnike in prijatelje, nekoliko manj šefe, redko pa življenjske sopotnike.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču