Nataša Zupanc | 12. 10. 2023, 13:55

WHO in ZN pozivata k pomembnemu odmiku od biomedicinskega modela duševnega zdravja

profimedia

Dan pred letošnjim svetovnim dnevom duševnega zdravja sta organizaciji WHO in ZN družno obavili nove smernice za zakonodajalce na področju duševnega zdravja.

"To bo spremenilo na milijone življenje in prispevalo k spremembi paradigme, ki smo jo mnogi dolgo čakali," je novico o objavi več kot 200 strani dolgega priporočila z najvišje instance komentirala avtorica, aktivistka in psihologinja dr. Jessica Taylor.

"Smernice so bile razvite v posvetovanju in sodelovanju z globalno skupino strokovnjakov za duševno zdravje, psihologijo, psihiatrijo in človekove pravice, akademikov, praktikov, voditeljev, aktivistov, zakonodajalcev, organizacij, ljudi, ki jih je psihiatrija poškodovala, in ljudi z življenjskimi izkušnjami zatiranja, zlorab, nasilja in diskriminacije. To je pomemben prvi korak za ljudi po vsem svetu in ena prvih jasnih obsodb kršitev človekovih pravic v sistemih duševnega zdravja doma in po svetu."

Nove usmeritve WHO in ZN za področje duševnega zdravja, človekovih pravic in zakonodaje si lahko v celoti (na 208 straneh) preberete TUKAJ.

V nadaljevanju po pisanju dr. Jessice Taylor, ki je bila ena od mnogih, s katerimi so se med pripravo tega pomembnega dokumenta prav tako posvetovali pristojni pri WHO in ZN, povzemamo kratke in najpomembnejše poudarke iz poročila.

Ključne točke iz poročila

1. WHO in ZN pozivata k znatnemu odmiku od biomedicinskega modela duševnega zdravja, ki v ospredje postavlja psihiatrične diagnoze, zdravila, prisilno omejevanje, institucionalizacijo, zaporne kazni in druge zatiralske medicinske prakse. Namesto tega poziva k premiku na človeka osredotočenem pristopu k duševnem zdravju, ki v ospredje postavlja socialen pristop, človekove pravice in ozaveščenost o travmi. 

2. WHO in ZN poudarjata, da biomedicinski model duševnega zdravja 'škoduje, zatira, nadzoruje, izolira, stigmatizira in diskriminira' vse tiste, ki jim je bilo rečeno, da imajo psihiatrične motnje, ne da bi ob tem prepoznal, da so njihove 'težave' predvsem posledica preživelih travm, življenja v revščini in okolju, v katerem so doživeli zatiranje, preganjanje in diskriminacijo.

3. WHO in ZN priznavata, da je večja verjetnost, da bodo ženske in dekleta, geji, lezbijke, biseksualci in transspolni ljudje označeni za duševno bolne ter se bodo posledično soočili s prisilnimi sterilizacijami, prisilnimi splavi, prisilno kontracepcijo in konverzijskimi terapijami.

4. WHO in ZN priznavata, da so kršitve človekovih pravic - in z njimi škoda, ki jo povzroča sedanji pristopi biomedicinskega modela k duševnemu zdravju, v kar vključujejo tudi psihiatrične bolnišnice, aktualne storitve zdravljenja in pristope -, vsesplošno razširjene.

5. WHO in ZN priznavata, da so bili ljudje z diagnozo psihiatričnih motenj predolgo napačno predstavljeni kot 'nevarni, nezanesljivi in nestabilni', kar jih je v več sistemih moči postavilo v stigmatiziran in diskriminiran položaj (v slabšalni položaj so potisnjeni na področju zdravja, v odnosu do kazenskega pravosodja, družinskega pravosodja, pri izobraževanju, zaposlitvah, financah in izvajanju svojih pravic).

Kakšne spremembe pričakujeta WHO in ZN?

1. Konec diskriminacije na podlagi psihiatrične diagnoze, vključno z diskriminacijo, ki preprečuje dostop do zdravstvenega zavarovanja, nastanitve in podpore

2. Priznavanje in spoštovanje pravne sposobnosti in osebnostno integriteto ljudi, ki so uporabniki kakršnekoli storitve duševnega zdravja

3. Dosledna zahteva za informirano privolitev pri vseh psihiatričnih storitvah, zdravljenjih in pristopih, ki vključuje točne in resnične razlage na podlagi dokazov o zdravljenju, stranskih učinkih, odtegnitvenih učinkih, možnih zapletov in nemedicinskih alternativah

4. Odprava prisilnih ali manipulativnih praks v psihiatriji in duševnem zdravju, vključno s koncem vseh prisilnih psihiatričnih zdravljenj ali manipulativnih prisil k zdravljenju (npr. izjave, da 'ste do podpore upravičeni le, če jemljete to zdravilo' ali 'z otroki imate lahko stik le, če sprejmete to diagnozo in jemljete to zdravilo')

5. Prepoved prisilne privedbe ter hospitalizacije in prisilnega zdravljenja

6. Odprava prisilne osamitve in prisilnega omejevanja

7. Razvoj podporne skupnosti, ki je ozaveščena glede travme in pravic, ki pritičejo vsem ljudem, ki potrebujejo podporo v svoji travmatiziranosti ali psihičnih stiskah 

8. Razvoj vrstniško vodenih in podpornih storitev za ljudi v stiski in travmah, ki jih vodijo ljudje z istovrstno izkušnjo

9. Izvajanje programov za pomoč pri deinstitucionalizaciji oseb, ki so bile institucionalizirane dlje časa.

10. Zahteva po odgovornosti v vseh psihiatričnih institucijah in pri storitvah duševnega zdravja, kar vključuje ustanovitev neodvisnih nadzornih organov

11. Vzpostavitev sistema za izvajanje reparacije, odškodnin in dostop do ustreznih pravnih sredstev v okoliščinah, kjer so bili ljudje oškodovani s strani psihiatrije in biomedicinskega modela duševnega zdravja

Zakaj so te nove smernice tako pomembne?

V skladu z dokumentom so ZN in WHO predstavili naslednje razloge, zakaj so te smernice za odmik od biomedicinskega modela tako pomembne:

1. Stigmatizacija, diskriminacija in številne druge kršitve človekovih pravic so vse do danes reden pojav na področju duševnega zdravja in psihiatrične pomoči.

2. Pretirana naklonjenost stroke k biomedicinskim pristopom kot možnostim zdravljenja, ki dajejo prednost zdravilom in nevarnejšim postopkom, kot je elktrokonvulzivna terapija (ECT)

3. Številni ljudje s psihiatričnimi diagnozami, zlasti tisti, ki so pripadniki manjšin in marginalizirani, pred zakonom niso obravnavani enako kot drugi ljudje

4. Dostop do pravnega varstva za osebe s psihiatričnimi diagnozami je bil običajno omejen, kar je krnilo izvajanje njihove pravico do poštenega sojenja in jim onemogočalo možnost izpodbijanja pridržanja, prisilnega zdravljenja in zlorab v institucijah za duševno zdravje.

5. Psihiatrične diagnoze so bile zlorabljene za namene omejevanja pravice osebe do vložitve policijske ovadbe ali sojenja, do tega, da se jih jemljejo resno, da se jih zaščiti pred zlorabo, da jim verjamejo, da jih obravnavajo kot verodostojno žrtev ali pričo, da nastopajo kot priče, imajo dostop do svojih otrok ali pravico do skrbništva nad svojimi otroki in podobno.

6. Osebe, ki imajo v svojih kartotekah zabeležene psihiatrične diagnoze, bodo pogosteje kot drugi obravnavane, kot da 'ne premorejo ustreznih mentalnih sposobnosti' in torej 'ne morejo same odločati o svojem življenju ali oskrbi' – vključno s tem, ali si sploh želijo prejeti kakršno koli oskrbo zaradi zaznanih 'težav z duševnim zdravjem' ali ne.

7. Mednarodni zakoni o človekovih pravicah zahtevajo ne-diskriminatoren odnos in s človekovimi pravicami zagotovljeno spoštovanje v vseh okoljih, vključno s psihiatrijo

8. Vsi ljudje bi morali imeti pravico zavrniti zdravljenje na področju psihiatrije in duševnega zdravja in ne bi smeli biti prisiljeni v jemanje zdravil ali sprejemanje drugih načinov zdravljenja.

9. Ker je bil biomedicinski model tako prevladujoč, so ostajale spregledane družbene determinante 'duševnega zdravja'. Potrebno se je vrniti k resničnim vzrokom človeškega trpljenja in stiske, med katere sodijo zatiranje, škodovanje, nasilje, zlorabe, revščina, kulturne norme, diskriminacija, izolacija, prikrajšanost, izkoriščanje, ustrahovanje, kronične bolezni, pomanjkanje dostopa do storitev in kršitve človekovih pravic

10. Psihiatrija je dolga desetletja 'držala svečo' in podpirala rasizem, kolonializem, homofobijo, starizem, seksizem, mizoginijo, diskriminacijo, klasizem ali številne druge tovrstne družbene pojave. Danes obstaja več kot dovolj dokzaov, da bodo ljudje, ki so živeli v revščini, tisti s statusom begunca, tisti, ki iščejo azil, in tisti iz domorodnih skupnosti in kultur verjetneje okarakterizirani za duševno bolne, nevarne in nekredibilne.

profimedia

11. V psihiatriji in biomedicinskem modelu duševnega zdravja prevladujejo zahodnjaška redukcionistična medicinska prepričanja, da so 'duševno moteni ljudje nevarni', kar izvira iz davno zastarelih predpostavk, na katerih je bilo utemeljeno kolonialno pravo, in čemur je sledil vznik prvih lunatičnih azilov (norišnic) s strani cerkev in vlad.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču