Psihopat v isti pisarni? Ni problema, samo da je prijazen in šarmanten!

Psihopati so vsepovsod okoli nas. Vendar ni razloga za paniko, dokler so ti kooperativni in priljudni, kaže nedavna raziskava.

Skupina psihologov je pod drobnogled vzela dva tipa psihopatov – primarnega in sekundarnega - in skušali dognati, kateri od njiju se bolje obnese nad delovnem mestu. Svoje ugotovitve so nato objavili v Journal of Management.

In kaj so spoznali?

Da ljudje raje delajo z roko v roki s primarnimi (torej čisto pravimi psihopati) kot sekundarnimi (ki smo jim nekoč rekli kar sociopati).

Kakšna je razlika med njima?

Primarni psihopati so znani po neustrašni dominantnosti.

"Ljudje s psihopatskimi tendencami se ne uklanjajo nikomur, ni jih strah posledic njihovih dejanj, zelo dobro prenašajo tudi stresne okoliščine," je povedala Nora Schütte, raziskovalka na univerzi v Bonnu in so-avtorica raziskave.

Sekundarni psihopati pa so znani po egocentrični impulzivnosti.

"To so ljudje, ki sicer premorejo vrednote, a jim manjka notranja zavora," razlaga Schütte. "Ker je njihova samokontrola šibka, se to kaže kot neobzirnost do drugih ljudi"

In čeravno je to morda težko izluščiti iz povedanega, se izkaže, da sodelavci raje delajo s prvimi kot drugimi.

Še več. Čeravno so primarni psihopati tisti, ki so bolj nagnjeni k tveganim in (pre)drznim odločitvam, so v podjetju dobro zapisani - seveda pod pogojem, da premorejo dobre socialne veščine. Po drugi strani pa so sekundarni psihopati, ki za razliko od primarnih imajo vest (čeravno šibko) in so torej sposobni občutiti obžalovanje, v podjetjih večinoma niso zaželeni, saj jih praviloma ocenjujejo kot destruktivne, nekooperativne in na splošno kot slabe delavce - in to navkljub temu, da so njihove socialne veščine povsem sprejemljive.

So vas izsledki raziskave začudili?

Naj povemo, da psihopatske tendence med ljudmi še zdaleč niso na redko posejane. Medtem ko je čisto pravih psihopatov malo (raziskave kažejo da je takšnih v populaciji le 1 %), pa bi pri večini ljudi našli vsaj nekaj malega psiholoških značilnosti 'temne triade' - torej tako psihopatskih kot narcističnih in makiavelističnih (torej manipulativnih) tendenc.

Če ste se sposobni odklopiti od občutenja empatije in obžalovanja, ste relativno anti-avtoritarni, družbeno drzni in vsaj malo impulzivni, lahko že rečemo, da premorete nekaj psihopatskih značilnosti.

In če smo še do nedavnega v psihopatih videli poosebljeno zlo, raziskovalci danes pravijo, da je psihopate moč najti tako na strani angelov kot hudiča, med popolnoma normalnimi in norimi ter med socialno hladnimi in prijaznimi. Nekateri ljudje so tudi bolj psihopatski kot drugi. Tako poznamo psihopate brez notranjega nadzora, ki so vir velikih težav, a tudi kreativne genije in 'kraljice drame'. Še več. Ena od minulih študij je pokazala, da so makiavelistični psihopati izjemno uspešni v svojih karierah.

Si upate preveriti, koliko psihopatskih (makiavelističnih in narcisoidnih) značilnosti premorete vi? V našem nedavnem prispevku o t.i. 'svetli triadi' boste našli Kaufmanov test, ki razkrije vse temne in svetle tendence vaše osebnosti.

Še nekaj dejstev o raziskavi

V omenjeni raziskavi so psihologi intervjuvali 161 udeležencev, ki so jih dodobra izprašali o njihovih socialnih veščinah, analizirali njihovo osebnost in ocenili njihovo delovno uspešnost, nato pa o njihovi uspešnosti in priljubljenosti izprašali še dva njihova sodelavca.

Ugotovili so, da:

vsi psihopati, ki nimajo dobro razvitih socialnih veščin, so nepriljubljeni, ljudje pa jim ne zaupajo,
pa vendar so primarni (torej pravi) psihopati povsem zaželen člani delovnega kolektiva, če se sodelavci v njihovi družbi lahko sprostijo, vodilni v podjetju pa pri njih cenijo prav odločnost in odpornost na stres.

Študija je pokazala tudi, da:

so sekundarni psihopati nepriljubjeni med sodelavci enostavno zato, ker za razliko od socialno veščih primarnih psihopatov ne znajo skriti svoje sebičnosti.

Lekcija omenjene študije bi tako lahko bila: