Zveni kot znanstvena fantastika, a zdaj je potrjeno: v karikiranem smislu rastline klepetajo.
Tema 'pogovorov' najverjetneje niso svetovni problemi, a do neke vrste komunikacije v zelenem svetu dokazano pride. Z novimi rezultati pravkar objavljenih raziskav se je nivo sodelovanja med rastlinami, kolikor nam je znano, premaknil še višje.
Dokaze o tem, da med rastlinami obstaja neka komunikacija, smo že imeli, ne pa tudi, da ta lahko poteka tudi z zvokom.
Dobro je dokumentirana uporaba kemikalij, ki jih rastline uporabljajo z namenom, da druga drugo opozorijo na bližajoče se plenilce ali probleme. Tudi to je nekakšna vrsta 'govora'. Izmenjevanje informacij naj bi se prek kemičnih sporočil začelo že pred kalitvijo, kajti rastline morajo na ta način ugotoviti, kako hitro bodo rastle.
Obstajajo poskusi, kjer so bila posajene skupaj prazlične sorte semen, kompatibilne in nekompatibilne. Semena bazilike in paradižnika, dveh dopolnjujočih se rastlin, so vzklila sočasno, semena čilija in paradižnika, pa ne. Včasih je prej zrastel čili, spet drugič ga je prehitel paradižnik. Bilo je, kot bi tekmovala. Iz tega je sledil sklep, da je bila med semeni oziroma rastlinami prisotna neke vrste kemična interakcija.
Taka vrsta komunikacije ima kar nekaj problemov, med katerimi je največji povezan z učinkovitostjo prenašanja kemičnih sporočil. Te vrste sporazumevanje je namreč odvisno od zraka, vetra, vlage in oddaljenosti ene rastline od druge. In zato se zdi, da bi bil zvok morda lahko veliko učinkovitejše sredstvo komunikacije, zato je toliko bolj zanimivo, da so pri rastlinah uspeli zaznati prav uporabo ultrasoničnega zvoka.
Opera je všeč vinski trti
Da zvok vpliva na rastline, ni skrivnost.
Že italijanski znanstveniki so dokazali, da lahko predvajanje glasbe vinski trti izboljša njeno rast. Grozdju najbolj ustrezajo operni pevci. A popolnoma nova hipoteza je, da rastline same proizvajajo zvok z namenom prenosa sporoči.
Drzno trditev so pred manj kot mesecem dni potrdili na oddelku za molekularno biologijo in ekologijo rastlin na Univerzi v Tel Avivu.
Da pa ne bi vse zvenelo kot pravljica, je treba razložiti, kako rastlinam sploh uspe proizvesti zvok.
Preprost primer je povezan z drevesi in sušo. Ko drevesa počrpajo vso zalogo vode, ki jo imajo na dosegu, se začnejo v njihovem podlubju oziroma podstebelju nabirati mikroskopsko majhni zračni mehurčki, ki ovirajo transport sokov. Posledično to povzroča kar veliko hrupa. Prav ta hrup bi lahko opisali kot 'kričanje' dreves, včasih imenovano tudi akustika dreves. Pri tej akustiki je zanimivo, da jo rastline proizvajajo, še preden je z njimi vizuelno kaj narobe. Če bi vzorce akustičnih zvokov uspeli raztolmačiti, bi se lahko izognili marsikateremu problemu, ki je povezan z gojenjem oziroma vzgojo rastlin.
Zvok rastlin, ki so ga znanstveniki v Tel Avivu odkrili, je bil emitiran v zelo visokem frekvenčnem območju.
V poskusih sta bili uporabljeni rastlini paradižnika in tobaka. Z ultrasoničnimi mikrofoni in v rastlinjaku je bilo odkrito, da so bile rastline, če so bila njihova stebla porezana in prst suha, neverjetno hrupne. Proizvajale so klikajoče zvoke. Prav nasprotno je bilo, ko so bili paradižniki in tobak zaliti in nepoškodovani. Takrat niso oddajali skoraj nobenega zvoka. Klikajoč zvok je v ultrasoničnem območju dosegel kar 65 decibilov, kar je spet neverjeten rezultat, saj je to probližno enaka jakost kot človeški govor – zelo glasno za rastlino.
Žal 'kričanja' rastlin kljub glasnosti ne moremo slišati, saj je naše slušno območje omejeno na spekter med 20 Herzev in 20 Kilo Herzev, rastline pa oddajajo zvoke v zvočnem spektru med 40 kilo Herzev in 150 Kilo Herzev. To nas dela gluhe za skriti svet, ki nas obdaja.
Kličejo na pomoč?
Ni mogoče potrditi, da so ti zvoki dejansko oblika rastlinske komunikacije. Morda so le klic v sili, ki bi na nevarnost lahko pozoril ostale rastline v okolici. Lahko pa bi bilo le kričanje v agoniji. V vsakem primeru lahko domnevamo, da zvoke lahko zaznajo druge živali, na primer insekti, pajkovci, opraševalci, glodavci, netopirji, sloni. Morda ti zvoki nekatere živali celo vodijo in vplivajo na njihovo obnašanje.
Zvoke rastlin bi tudi človek lahko izrabil v svoj prid. Z nadaljevanjem raziskav bi se morda v prihodnosti lahko izboljšalo kmetovanje, poljedelstvo, gojenje rastlin in celo živinoreja. Obstajala bi možnost opustitve pesticidov. Prostora za nova odkritja na tem področju je veliko.
Ulitimativno vprašanje pa ostaja: ali rastline govorijo ali pa so zvoki le rezultat sokov, ki se pomikajo prek stebel?
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
