Se moramo z otroki pogovarjati o strelskem pohodu v Beogradu, ali jim s tem vbijamo ideje v glavo?

Ko se na naslovnicah časopisov pojavljajo vesti o streljanju na šoli, lahko to v otroku ne glede na kraj bivanja povzroči strah, žalost, jezo in tesnobo. Unicef Slovenija je v pomoč staršem in pedagoškim delavcem pri pojasnjevanju strelskega pohoda na beograjski šoli pripravil več nasvetov za podporo in tolažbo otroku.

Svetuje, da starši in učitelji ohranijo mirnost, pojasnila pa naj prilagodijo otrokovi starosti. Otrokom naj hkrati pokažejo načine, kako lahko ukrepajo.

Kako se pogovoriti z otrokom?

Svetujejo, da je najprej treba ugotoviti, kaj otroci že vedo in kako se počutijo, potem pa izbrati čas in kraj, ko bo o tem mogoče govoriti v miru. Odsvetujejo, da bi se starši ali skrbniki o tem z otroki pogovarjali tik pred spanjem.

Nekaterim otrokom se bodo porodila zapletena vprašanja, drugi bodo morda trpeli v tišini. Mlajšim otrokom pa je denimo z risanjem in zgodbami mogoče pomagati, da začnejo pogovor. Če povedo, kaj so o dogodku že slišali, jih je treba pomiriti in popraviti morebitne netočne informacije, na katere so naleteli.

Opazovati je treba njihove odzive in biti pozoren na to, koliko so zaradi dogodka zaskrbljeni. Pomembno je, da starši in učitelji njihovih skrbi ne zmanjšujejo ali zavračajo.

Če bodo razumeli, od kod izvirajo otrokove skrbi, jih bodo verjetno lahko pomirili. Otrokom naj priznajo njihove občutke in jim zagotovijo, da je vse, kar čutijo, naravno.

Pokažejo naj, da jih poslušajo, tako da jim namenijo vso pozornost. Hkrati naj jih spomnijo, da se lahko z njimi ali drugo odraslo osebo, vredno zaupanja, pogovorijo kadar koli.

Normalno je, če so starši sami žalostni ali zaskrbljeni zaradi dogodka, a ne smejo pozabiti, da otroci sprejemajo čustvene signale od odraslih. Glede na to naj se izogibajo temu, da z otrokom delijo veliko svojih strahov.

Govorijo naj mirno in naj bodo hkrati pozorni na govorico telesa, denimo na obrazno mimiko. Otrokom naj zagotovijo, da si veliko ljudi prizadeva za varnost otrok povsod, predvsem v šolah.

Nič hudega ni, če starši nimajo odgovora na vsako vprašanje. Lahko rečejo, da morajo odgovor še poiskati, ali pa ga skušajo poiskati skupaj s starejšimi otroki. Uporabijo lahko spletne strani uglednih novinarskih organizacij. Pri tem naj pojasnijo, da nekatere informacije na spletu niso točne, in spomnijo, da je pomembno poiskati zanesljive vire.

Sprejemanje pozitivnih ukrepov

Po navedbah Unicefa Slovenija je pomembno, da otroci vedo, da si ljudje med seboj pomagamo s pogumnimi in prijaznimi dejanji. Starši in učitelji naj poiščejo dobre zglede, kot so denimo prvi posredovalci v nesrečah ali stiskah in mladi, ki se zavzemajo za pravico vsakega otroka, da se uči in raste v varnem okolju.

Če bi otrok želel sodelovati pri sprejemanju pozitivnih ukrepov, lahko nariše plakat ali napiše pesem o varnih šolah, morda pa bi lahko sodelovali tudi pri lokalni zbiralni akciji ali podpisal kakšno peticijo. Občutek, da nekaj naredimo, lahko pogosto prinese veliko tolažbe. Otroku naj dajo vedeti, da je njihov glas pomemben.

Po pogovoru pa naj se starši prepričajo, da otroka niso pustili v stiski. Stres mu lahko nenazadnje pomagajo zmanjšati tako, da skupaj izvajajo denimo trebušno dihanje. Če pa odzivi na stres trajajo dlje časa, bo morda potreboval strokovno pomoč, so še navedli na Unicefu Slovenija.

Novo na Metroplay: "Zgodovine se moramo zavedati, da ne ponavljamo istih napak. Moramo pa jo zagotovo preseči" | Matej Grah