Permisivna vzgoja – vzgoja brez zahtev in odgovornosti: kako vpliva na otroke?

Če še pred desetletji vzgoji otrok niso posvečali posebne pozornosti, pa danes ni več tako. V želji, da bi svojemu otroku dali dobro popotnico za v svet, se starši opirajo na različne vzgojne tehnike in ena izmed njih je permisivna vzgoja, ki je popolno nasprotje avtoritativni vzgoji.

Strokovnjaki se strinjajo, da so vzgojni prijemi v otroštvu pomembni za odraščanje, zato je pomembno tudi, kakšen način vzgoje izberemo. V osnovi poznamo tri tipe vzgoje: represivna, avtoritativna in permisivna vzgoja. Ravno slednja pa je v zadnjem času močno razširjena. Ker je popolno nasprotje avtoritativni vzgoji (ki temelji na strogosti), so ji moderni starši zelo naklonjeni, strokovnjaki pa ji nasprotujejo.

Če avtoritativna vzgoja jasno začrta meje, otrok točno ve, kaj lahko in kaj ne in se zaveda, da dejanjem sledijo posledice, pa je pri permisivni vzgoji ravno nasprotno - otrok je tisti, ki določa pravila v hiši.

Vzgoja brez omejitev in odgovornosti

Pri tej vrsti vzgoje gre za to, da želijo biti starši otrokovi najboljši prijatelji, zato jim ne postavljajo nobenih mej. Reakcije staršev na otrokova dejanja so odvisni od njihovega počutja, ne pa od početja otrok. Tovrsten način vzgajanja dovoljuje, da otrok postavlja pogoje in svoje zahteve, starši pa mu vedno ustrežejo.

Prednosti take vzgoje so v tem, da imajo otroci veliko svobode v izražanju svojih misli in želja. Ker vedo, da bodo ljubljeni, ne glede na svoja dejanja, so bolj samozavestni, hkrati pa je v družini zelo malo konfliktnih situacij, ker jim starši vedno ustrežejo.

Kljub nekaterim prednostim strokovnjaki taki vzgoji nasprotujejo. Pri tej vzgoji otrok popolnoma prevzame sprejemanje odločitev, starši pa mu pri njegovih odločitvah popuščajo. Otrok je tisti, ki postavlja zahteve in pogoje, starši pa mu več ali manj vedno ustrežejo. Namesto da bi prevzeli starševsko vlogo, se raje prelevijo v prijatelja. Pri tem pa ne gre za to, da taki starši nimajo pozitivnih lastnosti, pravi klinična psihologinja Meghan Downey. Po njenem mnenju je težava v tem, da se starši ne ukvarjajo z obvladovanjem otrokovih vedenjskih izzivov, temveč v številnih primerih "vzgojo" otroka prepuščajo otroku samemu.

Kakšne so lahko posledice take vzgoje?

Otroci, vzgojeni po principu permisivne vzgoje, se po mnenju strokovnjakov pogosto razvijejo v zahtevne posameznike, brez občutka za potrebe drugih. Temu potrjuje tudi študija, ki pravi, da otroci, vzgojeni v tem slogu, pogosto razvijejo odnose, ki jih zaznamuje socialna agresija, in da lahko odraščanje brez discipline onemogoča vzpostavljanje pozitivnih odnosov, navaja Verywell Family. Ker jim manjka strukture in meja, se lahko težje prilagodijo družbenim normam in pravilom. Prav tako imajo ti otroci lahko težave pri obvladovanju konfliktov in reševanju problemov v težjih socialnih situacijah, so prepričani strokovnjaki.

Ker permisivna vzgoja vpliva na razvoj otrokovega občutka odgovornosti, se otroci ne morejo naučiti prevzemati odgovornosti za svoja dejanja. Zanašali se bodo na druge, da bi se odločili namesto njih. Otroci, vzgajani na ta način, se lahko soočajo tudi s težavami pri razvijanju zdravih socialnih odnosov. Tovrstna vzgoja lahko vpliva tudi na razvoj otrokove samopodobe. Brez jasnih smernic in meja se otroci morda ne bodo nikdar naučili, kaj je sprejemljivo vedenje in kaj ne.

Dve skrajnosti

Po drugi strani pa se v odrasli dobi zelo dobro znajdejo v družbi, vsaj kar se izpolnjevanja lastnih potreb tiče, medtem ko jim je skrb za bližnjega tuja. "V mnogih primerih se zelo dobro znajdejo v smislu lastnih potreb, kajti za potrebe bližnjih so neobčutljivi. Vsi okrog njih trpijo, saj s svojim šarmom in inteligenco zasedejo položaje, ki jih glede na osebnostno moteno strukturo ne bi smeli," je za ABC zdravja povedal psiholog dr. Andrej Perko.

Po njegovem mnenju se na delovnem mestu znajdejo odlično, spet drugi pa ravno nasprotno. "Na delovnih mestih se pri takšnih osebah opazita dve skrajnosti: ali zasedejo s komolčarstvom in šarmom vodilna mesta ali pa na drugi strani zaradi svoje konfliktnosti delo izgubijo in ga težko najdejo," pojasnjuje dr. Perko.

Pod črto, otroci, vzgojeni po principu permisivne vzgoje, imajo največ težav med odraščanjem. Ker ne bodo vajeni omejitev in ne bodo znali spoštovati drugih, se bodo težje znašli v medsebojnih odnosih, hkrati pa ne bodo imeli občutka pripadnosti in ne bodo znali zaupati.

Za uspešno vzgajanje otrok strokovnjaki staršem priporočajo, da najdejo ravnovesje med čustveno bližino, ki jo gojijo permisivni starši, in ustrezno disciplino ter tako poskrbijo, da bodo otroci odrasli v funkcionalne odrasle osebe.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice