Veliko ljudi je pretekli teden čutilo utrujenost, izmučenost, neprespanost, celo znake žalosti, depresije ali melanholičnosti. Strokovnjak iz Avstralije pravi, da je to zelo verjetno posledica dolgoletne globalne prakse, ki bi jo morali počasi vendarle opustiti.
V teh dneh še države na južni polobli premikajo kazalce na urah, le da jih oni vrtijo nazaj, na zimski čas. A kot opozarja strokovnjak z univerze Monash, ima ta časovni premik, ki ga počnemo dvakrat letno, številne negativne posledice za naše zdravje.
V Sloveniji smo ure premaknili na poletni čas 27. marca, kazalce pa bomo ponovno vrteli 30. oktobra 2022. Čeprav smo že dodobra zakorakali v poletni čas, pa ste morda bili v preteklem tednu nenavadno utrujeni, morda ste slabo spali, ali pa se niste mogli izkopati iz nerazložljive slabe volje.
Profesor Sean Cain z univerze Monash je za avstralski portal News.com.au povedal, da je premikanje ure bolj nevarno za naše zdravje, kot si morda mislimo. "Ni sicer tako, da ljudje umirajo zato, ker premaknemo ure, je pa ta proces dovolj neprijeten za telo, da ga naredi bolj ranljivega." Kot razloži profesor Cain, se s premikanjem ure zmotijo cirkadiani ritmi, kar najbolj vpliva na kakovost našega spanca.
Kaj so cirkadiani ritmi
Cirkadiani ritmi uravnavajo biološke procese v večini živih organizmov in se ciklično spreminjajo v povezavi z dnevno-nočnim ciklom pogojev v okolju. Za razliko od naše t. i. 'notranje ure' na cirkadiane ritme vplivajo tudi zunanji pogoji, med drugim dolžina dneva in noči. Zato so cirkadiani ritmi pomembni za usklajeno prilagajanje celičnih procesov spremenljivim razmeram, kar pri ljudeh vpliva tudi na višje funkcije, recimo na cikel budnosti in spanja.
V času, ko premaknemo ure, bomo tako pri ljudeh zasledili več bolezni, poslabšanje stanj kroničnih bolezni, več težav s spanjem in tudi več težav z mentalnim zdravjem. "Nekako tako, kot če bi imeli malce potovalnega 'jet laga' vsak dan," razloži profesor Cain.
S premikanjem ure v naših možganih povzročimo stres, ki lahko vodi do pomanjkanja kakovostnega spanca, dezorientacije in v nekaterih primerih celo do izgube spomina. Nevroznanstveniki pa ob tem opozarjajo, da to posledično povzroča težave pri učenju, socialnih interakcijah in splošnih kognitivnih funkcijah.
V Evropi smo se sicer že leta 2018 izrekli, da si premikanja ure ne želimo več. Evropska komisija je takrat državljane EU povprašala o ukinitvi premikanja ure in od 4,6 milijona vprašanih jih je za ukinitev glasovalo kar 84 odstotkov. A se je potem vse skupaj ustavilo, verjetno do nadaljnjega, saj je EU že določila datume za premikanje ure vse do leta 2026.
Novo na Metroplay: Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec
