V poklicih, povezanih z izobraževanjem, je več žensk kot moških, njihovo število pa še narašča. V šolskem letu 2020/21 jih je bilo za sedem odstotkov več kot štiri leta pred tem. Najvišji delež žensk, 97 odstotkov, je v vrtcih, v osnovnih šolah 88 odstotkov, v srednjih šolah pa 66 odstotkov.
Med zaposlenimi v izobraževanju po podatkih republiškega statističnega urada (Surs) prevladujejo večinoma ženske. Tako je za predšolske otroke v vrtcih v šolskem letu 2020/21 skrbelo 11.848 vzgojiteljic in vzgojiteljev ter njihovih pomočnikov, kar je za 1,5 odstotka več kot v preteklem letu. Vzgojiteljic je bilo 97,3 odstotka, vzgojiteljev pa 2,7 odstotka. En vzgojitelj je skrbel povprečno za 7,3 otroka. Skoraj 94 odstotkov vseh zaposlenih v vrtcih je delalo v javnem, 6,2 odstotka pa v zasebnem sektorju.
Tudi v osnovnih šolah prevladujejo učiteljice. Osnovnošolce je v šolskem letu 2020/21 poučevalo 19.477 učiteljev in učiteljic, prvih je bilo 11,7 odstotka, drugih pa 88,3 odstotka. Obojih skupaj je bilo za 1,1 odstotka več kot v prejšnjem šolskem letu.
Večje je bilo tudi število učencev in učenk. Teh je bilo v šolskem letu 2020/21 vpisanih v osnovne šole 193.158, kar pomeni, da je en učitelj oz. učiteljica poučevala povprečno 10,3 učenca oz. učenke. 99 odstotkov osnovnošolskih učiteljev oz. učiteljic od skupnega števila je poučevalo v javnih šolah.
V srednjih šolah je v preteklem šolskem letu poučevalo 6336 učiteljev in učiteljic (prvih je bilo 34,2 odstotka, drugih 65,8 odstotka). Njihovo število se je glede na prejšnje leto povečalo za 0,7 odstotka, saj je bilo večje tudi število dijakov in dijakinj. En učitelj je učil povprečno 10,2 dijaka.
V študijskem letu 2020/21 je bilo v ustanovah na terciarni ravni izobraževanja zaposlenih 5669 strokovnih delavcev, kar je za 1,6 odstotka manj kot v prejšnjem študijskem letu. Moških je bilo nekoliko več (53,3 odstotka) kot žensk (46,7 odstotka). Po stopnji izobrazbe so bili oboji večinoma doktorji oz. doktorice znanosti. Med moškim delom pedagoškega osebja je imelo visokošolsko izobrazbo 3. stopnje 81,8 odstotka zaposlenih, med ženskami pa 72,3 odstotka.
V preteklem študijskem letu je bilo v visokošolske in višješolske študijske programe vpisanih skoraj 83.000 študentov in študentk. Številčno razmerje med moškimi in ženskami, zaposlenimi v izobraževanju, se, kot kaže, ne bo spremenilo: v akademskem letu 2020/21 se je namreč v prej omenjeni program vpisalo 86,6 odstotka študentk in 13,4 odstotka študentov.
Največ vzgojiteljev in učiteljev, 56,6 odstotka, je v šolskem oz. akademskem letu 2020/21 pripadalo srednji generaciji oziroma starostni skupini od 30 do 49 let.
Javni izdatki za formalno izobraževanje so v letu 2019 znašali 2,38 milijona evrov ali 4,91 odstotka BDP in so bili višji kot v letu 2018. Največji del navedenega zneska je bil namenjen osnovnošolskemu izobraževanju.
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere
