Tehnika nasprotne akcije: ko bi morali storiti nasprotno od tega, kar čutite!

Po drugi strani pa so v določenih okoliščinah čustva lahko tudi zavajajoča, če že ne naravnost nevarna. In včasih nas čustva (ko ta izvirajo iz privzetih vzorcev in nekaterih temeljnih prepričanj) silijo tudi v dejanja, za katera dobro vemo, da nam bodo bolj škodila kot koristila.

Velik del čustvene inteligence zato predstavlja tudi samoizpraševanje. To je postalo osnova za vedenjsko tehniko, ki ji psihoterapevtska stroka pravi kar ’akcija nasprotja’.

Nasprotno, kot čutimo!

Teoretsko ozadje tehnike se napaja iz spoznanja, da vsako čustvo nosi s seboj tudi tendenco po akciji. Tako na primer:

• jeza pogosto povzroči povzdigovanje glasu in agresiven nastop, pa naj bo to verbalno ali fizično;
• žalost nas izolira od drugih ljudi, v tem stanju pa si ne želimo imeti opravka z nikomer in ničimer;
• strah nas sili v beg ali izogibanje določeni situaciji;
• zaradi sramu bi se najraje nekam skrili.

Vse tendence po specifični akciji so povsem normalne, zdrave in ustrezne.

Povsem logično je, da se prestrašeni umaknejo medvedu, jezni postavijo po robu nesramnežu, žalostni pa umaknejo v osamo, da bi nekaj časa preživeli sami s seboj. Vse to je tudi izvorni razlog, da čustva sploh obstajajo.

Pa vendar obstajajo tudi situacije, ko ti naravni odzivi niso več primerni ali pa so sporočila postala neustrezna in pretirana.

Če smo namreč nenehno jezni in posledično agresivni, to sčasoma postane naš avtomatičen vzorec delovanja, ki s siceršnjo modrostjo čustev nima več veliko opraviti. Vaša jeza postane prevelik del vaše čustvene osebnosti, ki iz okolja nato dobiva podobno obarvane odzive, vi pa zato postanete še bolj jezni in ... začaran krog je sklenjen.

A kaj storiti, če ste se ujeli v čustveni vrtinec, ki bolj škodi kot koristi?

Zaustavitev tega kolesja ni tako preprosta, kot se morda zdi, hkrati pa tudi ni povsem nemogoče, še pravi stroka. V ta namen so razvili tehniko nasprotja, ki pravi:

Primer 1.

• Če ste nenehno žalostni, zaradi česar se že nekaj časa izogibate družbi prijateljev, se potrudite in storite nasprotno od tega, kar od vas terja žalost. Prisilite se, da greste v družbo, čeprav vam v danem trenutku sploh ni do tega. Morda boste nato presenečeni ugotovili, da vam ni žal, da ste šli med ljudi, in da ste se pravzaprav imeli prav dobro.

Primer 2.

• Če vas je na primer sram zaradi odvečnih kilogramov ali slabe ocene, ki ste jo dobili na izpitu, bi se radi skrili pred svetom ali pa svojo sramoto skrili z lažjo. Ujetosti v to neprijetno stanje pa vas lahko odreši zgolj nasprotno. Če boste odkrito spregovorili o svojih težavah, se boste nenadoma počutili veliko bolje (in to kljub težavam).

Na podoben način nam lahko tudi druge ’nasprotne akcije’ pomagajo resetirati naše pretirano avtomatične odzive:

• Če se na nekoga jezni, poskusite za tega človeka narediti nekaj prijaznega.
• Če ste preveč prestrašeni, da bi se nečesa lotili, storite to vseeno.
• Če ste tako žalostni, da najraje ne bi vstali iz postelje, vstanite, se oblecite in pojdite iz stanovanja.
• Če vas je tako sram nečesa, da bi se najraje skrili pred svetom, o tem odkrito spregovorite z bližnjimi.

Vse našteto je seveda lažje svetovati kot narediti, a je to tudi edina možnost, da zaustavite čustveno toksičen vlakec smrti.

Sledenje tehniki ’nasprotne akcije’ vam bo pomagala, da ne boste več ujetniki svojih čustvenih stanj. Zgolj zato, ker se počutite tako, še ne pomeni, da bi se morali tako tudi odzvati.