"Ugotovila sem, da si mož dopisuje s sodelavko in zdaj mu ne zaupam več!"

VPRAŠANJE:

Pozdravljeni. Pišem vam v pričakovanju strokovnega odgovora. Z možem se trenutno nahajava v veliki partnerski stiski. Začela se je v mesecu juniju, ko je pisal neki sodelavki v podjetju, v katerem delata. Dogovarjala sta se za kavo na delovnem mestu. Zmotilo me je pri tem sporočilu, da mu je rekla, naj pride na kavo, ko bo imel čas. Njegov odgovor je bil "ZATE VEDNO". To me je zmotilo, pojavilo se je ljubosumje, ki ga nikoli pred tem nisem čutila in neko nezaupanje.

Mož mi je sicer poskušal situacijo razložiti, zatrjeval, da se nič ne dogaja, da je naredil napako, ker ji je podal tak odgovor. Že pri tej temi so se začela trenja. Ker so se v meni začeli porajati dvomi, sem začela brskati po njegovih e-sporočilih in tudi tam naletela, da si je v preteklosti dopisoval s svojo bivšo punco, ki ga je zapustila (pred več kot 20 leti), preden sva se spoznala. Seveda sem tudi to želela razčistiti, ker vem, da je bila ona njegova velika ljubezen, ki pa zaradi druge nacionalnosti ni ostala z njim, saj njeni starši zveze niso odobravali. Vsebine njunih sporočil nisem prebrala, saj so bili izbrisani.

Priznal mi je, da si je pred tremi leti z njo dopisoval prek sporočil in e-maila, povedal, da sta se na splošno pogovarjala o trenutnem življenju, družini ... Da se ni nič zgodilo in priznal, da sta se enkrat na skrivaj srečala, ker sta se želela tudi v "živo" pogovoriti in ker je imel željo, jo videti. Sedaj si več ne dopisujeta. 

O tej temi sva se večkrat pogovarjala, se velikokrat skregala. Sedaj je problem, ker je v meni ostalo nezupanje, ne gledam ga več z istimi očmi. Pri njem je ravno tako nezaupanje, ker ga preverjam, ima občutek sramu, ker je to naredil in mi prikrival. Prišla sva v začaran krog, iz katerega ne znava.

Mož ima zelo težko sploh še spolne odnose z mano, ker mu je vse psihično pretežko. Občutek ima, da ga dušim, jaz pa bi rada šla čez vse to, pa ne znam. Pred tem sva imela krasno življenje, polno ljubezni, spolnih odnosov, razumevanja (imava 2 otroka, stara 18 in 14 let). Rada bi, da bi bilo med nama spet vse to, pa se bojim, da sva se preveč prizadela. Trenutno je zamenjal tudi delovno mesto, kar mu še dodatno povzroča stres. Rada bi mu bila v oporo, pa se bojim, da sva zgubila pristen stik. Upam, da imate kakšen koristen nasvet. Hvala in lep pozdrav. 

ODGOVOR:

Lepo pozdravljeni. Hvala za vaše vprašanje in izkazano zaupanje. Verjamem, da sta vas ta dva dogodka prizadela ter v vas zasejala dvom in nezaupanje. Prelomljeno nezaupanje in strah vas poganjata v vedenja, ki vaju še bolj oddaljujejo; v stalno preverjanje in nadziranje, kaj mož počne. Vsak, še tako majhen dogodek je lahko za vas sprožilec, ki obudi občutek nezaupanja, pri čemer lahko trpite tudi zaradi vsiljivih misli ter v svoji glavi preigravate razne scenarije.

Potrebujete stalne dokaze, da govori resnico, saj vam le to postopoma vrača občutek, da mu lahko zaupate. Verjetno čutite, kako vas vse to izčrpava in čeprav želite s tem prekiniti, ne veste kako.

Mož po drugi strani verjetno čuti krivdo in sram, zaradi svojih dejanj, ter se duši ob stalnem preverjanju in nadzoru. Kljub pojasnjevanju in opravičevanju, nič ne pomaga, zato čuti nemoč, saj ne ve ve kaj narediti, da bi bilo bolje. Zaradi nemoči in obupa se od vas oddaljuje, tudi v spolnosti, ki pa je področje, ki vaju je pred tem povezovalo.

V stiski je, prav tako kot vi. Zamenjava službe le še doda k stresu, kot tudi k upadu spolne želje. Tako kot vi ima lahko občutek osamljenosti, čustvene nepovezanosti in ujetosti v ta spor.

• Kaj bi vam pomagalo, da bi si začeli povračati zaupanje vanj? Kaj lahko za to stori on in kaj vi?
• Kaj bi pomagalo njemu, da bi se vam lahko spet približal in odprl? Kaj lahko za to naredite vi in kaj on?
• Kaj bosta ustvarila iz te izkušnje? Se da obrniti nov list, spisati novo zgodbo?

Drug na drugega namreč vplivata in glede na to, da se že nekaj mesecev zapletata v prepire, v katerih drug drugega ranita, pomeni, da sta se ujela v dinamiko, iz katere ne znata. Glede na to, da je bil vajin odnos lep in ljubeč vsa ta leta, se splača potruditi, da si to povrneta nazaj. Ne bo prišlo samo od sebe, oba se bosta morala potruditi.

Vi lahko naredite svoj del, mož pa svojega, npr. da se iskreno opraviči, obžaluje svoje dejanje, kar je verjetno že naredil, ter da začuti vašo bolečino, ki jo je s svojimi dejanji povzročil, potem pa je na vas, da opravičilo sprejmete ali ne. Več kot to, da se za svoja dejanja opraviči, jih obžaluje in poskuša popraviti, pravzaprav ne more narediti.

Na tej točki bi me zanimalo še marsikaj, med drugim tudi: ali ste imela že kdaj težave z zaupanjem, ki bi sedaj na vas delovale kot ponovno prebujene rane? Taki dogodki so lahko sprožilci na spomine iz preteklosti, ki še vedno bolijo.

Kakšne so vaše življenjske izkušnje? Kako si dovolite čutiti bolečino? Svoje prizadetosti v pismu sploh ne omenjate, pa vas verjetno vse skupaj močno boli. Je možno, da ste se zataknili pri jezi na moža? Jeza namreč povzroči distanco, naredi pa tudi nevidni zid, ki ščiti pred ponovno ranjenostjo. Čutite, da se vaša jeza preveša v zamero? Če ja, kaj boste naredila na tem?

Če bi želeli spustiti vsa ta neprijetna čustva, ki vam sedaj jemljejo življenjsko energijo, to seveda lahko storite tako, da jih prečutite. Če jih zanikate, tlačite vase, minimalizirate ali projecirate navzven, se ne morejo sprostiti in zato vztrajajo.

Ni stvari, ki je ne morete narediti, če se le za to odločite. Mogoče vam napisano spodaj da kakšen uvid, v katero smer lahko greste. Pomembno pa je, da si pustite svoj čas. Nič se ne da doseči na silo.

1 Priznanje, da je bilo dejanje nepravično in vas je prizadelo. Dovolite si čutiti vsa čustva.

Dejanje do vas ni bilo pravično, doživeli ste ga kot krivico in to boli. Sprejemanje bolečine ni razumski, ampak čustveni proces, ki ni preprost in lahko traja. Žalost si je treba priznati, jo začutiti, izjokati. Ker ste možu tako zelo zaupali, je ravno zato to dejanje tako boleče. Globlja kot je vaša bolečina, več časa lahko potrebujete, da jo resnično prečutite. Ne bežite stran od nje, saj se drugače ne boste mogli premakniti naprej. Vzemite si potreben čas.

Koliko vas je prizadelo, da je imel stik z bivšo punco? Kaj je to v vas sprožilo poleg ljubosumja? Je lahko spodaj tudi globok strah, da mu po vseh teh letih še vedno veliko pomeni? Koliko lahko vidite, da je ona del preteklosti, da si je življenje ustvaril z vami? Verjetno se je s tem odprla tudi vaša negotovost, prizadet pa je bil občutek lastne vrednosti.

Pustite si čutiti vsa čustva, ne glede na to, kakšna so. Ta pridejo čez telo in povsem naravno odtečejo, če jim le pustimo. Kot valovi, ki se valijo na obalo in se umaknejo, delujejo tudi čustva.

2 Razmejiti je treba moževo osebnost od dejanja

Ta korak je izredno pomemben. Dejanje mogoče ni bilo pravično, lahko je za vas tudi nesprejemljivo, toda on je veliko več kot samo to.

V kakšnega človeka ste se zaljubili, koga imate radi? Kakšen je on kot oseba?

Imejte to v mislih, ko boste odpuščali njegove napake. Ljudje nismo popolni, vsi delamo napake. To ne pomeni, da to, kar se je zgodilo pozabite, zanikate ali ignorirate. Tega se ne da pozabiti, toda on je kot oseba vreden odpuščanja, že zaradi dostojanstva, ki ga vsak človek nosi v sebi in ljubezni, ki živi med vama. Sedaj ste lahko osredotočeni le na drevo, toda okoli njega je cel gozd.

Bosta dala temu dogodku toliko moči, da bo zaznamoval vajino večletno zvezo?

3 Razrešite svojo jezo in zamero

V polnosti začutite svojo jezo, nato pa jo spustite.

Jeza je čustvo, ki pogosto najbolj ovira proces odpuščanja. Jeza je lahko konstruktivna, kadar gre za zdravo odločnost, ki nam pomaga, da zaščitimo sebe in svoje potrebe. Je naraven odziv na krivico. Tako kot žalost si je potrebno priznati in prečutiti tudi jezo. Prizadelo vas je in na to ste reagirali z jezo. Želeli ste zaščititi sebe in vajin odnos, ki vam je pomemben.

Če je take vrste jeza zdrava, saj pride kot odziv na krivico, pa je ni dobro pretirano negovati v svojem srcu. Če pri sebi opažate, da postajate v svojih mislih cinični, kaznovalni, ves čas preigravate dogodke preteklih mesecev ali postajate maščevalni, naj vam bo to znak, da je čas, da jezo spustite, drugače vas bo ujela v svoje okove. 

Podoživljanje jeze, ki ni bila v polnosti izražena takrat, ko se je zgodila krivica, se pogosto preoblikuje v zamero. Zamera ima to moč, da spremeni človekovo osebnost, njegov pogled na svet, mišljenje in čustvovanje. Človek, ki je bil nekoč vesel in poln življenja, lahko zaradi nakopičenih zamer postaja zagrenjen, izčrpan in brez življenjske energije.

Pogosto se temu pridružijo še zdravstvene težave, saj so v stanju zamere stresni hormoni v telesu kronično povečani, kar slabo vpliva na vse organe v telesu. Pravimo, da zamera zastruplja telo. Je to res nekaj, kar bi želeli zase?

 4 Jedro odpuščanja je vaša odločitev, da boste možu odpustili

Če je vaš odgovor NE, potem sledi naslednji korak: zavestno se odločite, da boste možu odpustili. To zahteva veliko čustvene zrelosti in verjamem, da jo premorete. Včasih lahko nekaj slabega stori tudi nekdo, ki je sicer dober do nas. Brez zavestne odločitve, da boste odpustili, se boste zavrteli nazaj v stisko, ki jo doživljate že nekaj mesecev, mož pa vam bo le sledil. Če vajini vzorci v preteklosti niso delovali, je sedaj čas, da tvegate nekaj novega.

S to odločitvijo se prostovoljno odpoveste vsakemu maščevanju, obsojanju, žaljenju ali zavračanju, tudi v najbolj prefinjeni obliki, kar bo na koncu tudi eden izmed pokazateljev, ali ste odpuščanje tudi uspešno uresničili.

Naj povzamem: šele ko ste spoznali, da je mož v polnosti odgovoren za svoja dejanja, nato pa ločili njegova dejanja od njegove osebnosti, in spoznali tudi, da je vreden, da mu odpustite ter ste v polnosti prečutili svojo bolečino in jezo … šele takrat se lahko zavestno odločite, da mu boste odpustili.

To pomeni, da se prostovoljno odpoveste bolečim čustvom, do katerih imate pravico, da jih čutite. Tako boste postopoma nadomeščali negativne misli, občutja in vedenje do svojega moža s pozitivnimi. Še vedno velja, da tega procesa ne morete izsiliti ali prehiteti ter da vse korake delate takrat, ko jih začutite. Toda če imate pred sabo jasen cilj, voljo, predvsem pa se podate v ta proces z vsem srcem, v ljubezni do sebe in moža, potem boste to tudi zmogli.

5 Spremenite svoje dojemanje moža

Ta korak je enako pomemben kot vsi predhodni, katerim logično in povsem naravno sledi. Razvijanje empatije do moža je ključno, če želite odpuščanje pripeljati do konca. Sedaj lahko nanj, sploh kadar ste jezni, gledate zelo ozko: vidite ga kot nekoga, ki skriva, laže, je preračunljiv, sposoben varanja in podobno. Osredotočeni ste na slabo.

V tej točki procesa se postavite v njegovo kožo, začutite, kako je njemu, kaj ga je pripeljalo do sem, kjer sta trenutno. Ko začutite njegovo bolečino in prizadetost, lahko postopoma nanj razširite svojo ljubezen, sočutje in naklonjenost, ki obstaja znotraj vas.

Šele ko boste ljubezen toliko razširili, da boste vanjo zaobjeli tudi njega, ste na dobri poti, da začutite odpuščanje. Ljubezen bo naravno pritekla nazaj v vajin odnos, ker je že od nekdaj bila tam.

6 Razširjeno dojemanje sebe in iskanje smisla

Ta korak zahteva povečano samorefleksijo in prepoznavanje globljih vzorcev našega čustvovanja, razmišljanja in vedenja. Na tej točki boste lahko prepoznali, kako ste se ujeli v lastna omejujoča prepričanja. Mogoče ste na začetku čutili, da tega ne zmorete odpustiti ali se premakniti naprej, pa ste sedaj spoznali, da zmorete vse, za kar se odločite. Mogoče boste na to izkušnjo pogledali kot na trening odpuščanja in zato lažje odpustili še kakšni drugi osebi, ki vas je v življenju prav tako prizadela.

Ta dogodek lahko deluje tudi kot sprožilec, ki vas spomni na vse pretekle izkušnje, ko se niste počutili varno, cenjeno ali ko je bilo zaupanje prelomljeno. Mogoče boste prepoznali tudi povezave s preteklostjo, saj so zelo mogoče. Kadarkoli ljudje na nekaj reagiramo zelo močno, včasih kar pretirano, se lahko vprašamo tudi, katere rane iz preteklosti so se nam ponovno aktivirale v sedanjosti. Včasih je njihovo razreševanje tudi bistveno, da lahko v sedanjosti lažje odpustimo.

Kako boste vedeli, da ste odpustili? Odpuščanje boste začutili. Začutili boste, kako se bo razbremenilo vaše telo. Povečala se vam bo življenjska energija. Jeza in zamera vas ne bosta obremenjevali, preteklost ne bo več imela tolikšne moči nad vami, občutek, da lažje sprejemate odgovornost za svoje življenje, pa se bo povečal.

Prav tako boste tudi lažje ostajali v sedanjosti, tukaj in zdaj, ne da bi morali razmišljati o preteklosti in nadzirati moža. Vajin odnos z možem se bo sprostil, ker boste naredila svoj del. Tudi mož mora narediti svojega, če želita obrniti nov list.

V naravi ljudi je, da odpuščamo. Zaradi ljubezni do sebe in svoje notranje čustvene higiene bomo spuščali zamere, saj razumemo, da smo v prvi vrsti sami tisti, ki nosimo njihovo breme.

Ne zaslužita si, da se vajin lep odnos spremeni na slabše zaradi nečesa takega. Res pa je, da vaju oba čaka še nekaj dela. Če bosta čutila, da vaju stvari presegajo, poiščita strokovno pomoč.

Vam želim veliko notranje moči, poguma in ljubezni do sebe, moža in vajine družine. Tudi zato, ker se družinska klima napaja iz vajinega odnosa in vpliva na počutje otrok, se je vredno potruditi.

Vse lepo na vajini poti!

PREBERITE ŠE: "Partner pravi, da ga dušim. Kaj narediti, da nama bo bolje?" ali pa Otroci sredi bojnega polja ločitve

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc