Maja Fister | 4. 11. 2019, 06:00
Uporabni triki ljudi, ki obvladajo umetnost komuniciranja
Če ste eni tistih, ki se šele uro po dialogu spomnite, kako bi se bilo primerneje odzvati in katere besede uporabiti, da bi bolje argumentirali in ubesedili svoje misli, preverite, kako to počnejo mojstri komuniciranja.
Dobra komunikacija je ključ do dobrih odnosov – tako zasebnih kot poslovnih. A izražanje lastnih mislih in idej ni vedno preprosto. Še zlasti ko ste pod časovnim pritiskom, govorite pred množico ljudi, ali zgolj z enim človekom, ki vas zna s svojimi komunikacijskimi veščinami spraviti v zadrego do te mere, da pozabite na dobre prakse retorike.
Kako na poslovnih sestankih najbolje predstaviti svojo idejo in kako svoje misli dodati k idejam drugih? To je pet korakov, ki jih dobri govorci po zagotovilih spletne platforme The Muse obvladajo in uporabljajo, kadar je le možno.
Tišina je strateško enako pomembna kot besede
Veliko pogovorov je neproduktivnih zato, ker se večina bolj ukvarja s svojo repliko, kot pa s tem, kaj so slišali. Čeprav se tišine prepogosto bojimo in jo dojemamo kot negativen del komunikacije, lahko v razgretem pogovoru služi kot dodaten trenutek za to, da sogovorniki predelajo slišano in izgovorjeno. Pustite nekaj sekund tišine za zbiranje misli in tehtanje odločitev. Pomislite, preden spregovorite.
Besedo "AMPAK" zamenjajte z "IN"
Beseda AMPAK je včasih precej nehvaležna. Takoj, ko jo slišimo, iz spomina izbrišemo vse, kar je prišlo pred njo, kot da nima več nobene teže. Ko na primer rečemo "Ideja je odlična, ampak lahko bi spremenili nekaj stvari," tisti prvi del o odličnosti ideje izgubi svoj pomen. Vrednost pohvale izgubi svoj smisel, saj ste jo po besedi "ampak" v glavi sogovornika zanikali.
Namesto tega lahko rečete: "Ideja je odlična IN mislim, da ji za še večjo učinkovitost lahko dodamo še to stvar." Slišite razliko? S tem pokažete več odobravanja in spoštovanja do tujih idej, hkrati pa vam odpre okno, da jim dodate še nekaj svojih. Sogovorci, ki so odprte glave za ideje, ki morda niso takšne, kot bi si jih zamislili sami, so vedno prijetni in bolj prepričljivi.
Namesto trmastega branjenja svojega stališča, ga pojasnite …
Velik del komunikacijskih šumov se zgodi pri pojasnjevanju lastnih stališč. In pri razumevanju drugih. Če se s sogovornikom ne strinjata, ne bo pogovor nič bolj produktiven, če bosta vztrajala pri svojih stališčih in ta ponavljala v nedogled, brez dodatnih pojasnil.
Namesto konstantnega ponavljanja lastne plati zgodbe in stališča, sogovornika vprašajte o konkretnih razlogih, zakaj oni mislijo drugače. Tako boste bistveno hitreje prišli zadevi do dna in našli kompromis, ki bo ustrezal vsem.
… in prisluhnite drugi plati
Dobri komunikatorji postavljajo vprašanja in poskušajo razumeti vse plati nesporazuma. Sposobnost, da obujete tuje čevlje in sprejmete druge poglede, je ena najbolj uporabnih lastnosti mojstrov komuniciranja. Ti namreč poleg jasnega izražanja lastnih stališč znajo prisluhniti razlogom sogovornikov in tako lažje pridejo do sklepov, ki ugajajo vsem.
Dejstva so dejstva
Preden izjavite kaj, kar bi lahko zvenelo drugače od realnosti, se vprašajte, ali gre za preverjeno dejstvo. Trditi, da nekomu v podjetju niste všeč in zato vaše ideje na obrodijo sadov, ali trditi, da vas ima nekdo "na piki", ker se vam tako pač zdi, ni del produktivne komunikacije. Prav tako imajo zgodbe več plati, vi vidite svojo, druga stran svojo. Odprta komunikacija z osebo, s katero nimate razčiščenih dejstev, je prvi korak do pozitivnega razpleta.
Odlični govorci so rojeni. A to ne pomeni, da ne obstajajo tudi priučeni. Ta teden preizkusite nekaj zgornjih strategij in ocenite, kako se je spreminjala vaša učinkovitost.
PREBERITE ŠE: Karierne lekcije, ki se jih morate večkrat spomniti tudi v zasebnem življenju ALI 6 izzivov, ki jih prinaša delo od doma in kako v boj proti njim
Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc