Anja Oman | 8. 11. 2019, 06:00

"V primeru brexita bodo moji projekti propadli" (izjave Slovencev, ki živijo v Veliki Britaniji)

Tomas Robertson on Unsplash

Brexit, izstop Velike Britanije iz Evropske unije, plod ponesrečenega referenduma, ki je zahteval že dva premiera, se kljub obljubam Borisa Johnsona ni zgodil niti 31. oktobra letos in je že tretjič prestavljen. Medtem ko predvsem EU in ZDA pozorno spremljata dogodke in njihov pomen za ekonomsko in gospodarsko diplomacijo, v negotovosti živi tudi približno 5000 slovenskih državljanov, ki so si v Veliki Britaniji ustvarili življenje in posel.

Referendum, ki ga je leta 2016 spodbudil takratni premier David Cameron, prepričan da bo končal večletna razdvajanja javnosti in parlamenta v zvezi s članstvom Velike Britanije v EU, je z minimalno večino, 52 odstotkov večinoma starejših, konzervativnih državljanov, potrdil izstop Velike Britanije iz Evropske unije. Presenečeni Cameron je že naslednji dan odstopil, nasledila ga je odločna politična veteranka Theresa May, ki naj bi speljala vse potrebne dogovore z Brusljem in marca letos vodila Veliko Britanijo iz EU. Zaradi še vedno razdvojenega britanskega parlamenta, vprašanja irske meje in ekonomskih posledic do roka do dogovorov ni prišlo in Mayeva je odstopila. Na njeno mesto se je samozavestno povzpel še en konzervativec Boris Johnson, ki je obljubil, da bo Brexit izpeljal z dogovorom ali kar brez. To mu do 31. oktobra kljub njegovim zagotovilom ni uspelo in rok je prestavljen na 31.januar 2020. 

Kaj se bo dogajalo sedaj, ne ve nihče. Obstaja nekaj možnosti: nov referendum (malo verjetno), brexit brez dogovora (najslabša varianta) ali brexit z dogovorom. Kakšna usoda v primeru brexita čaka približno 5000 Slovencev, ki po ocenah slovenskega veleposlaništva prebivajo in delajo v Veliki Britaniji, še ni popolnoma jasno, saj je odvisno od načina izstopa (z dogovorom ali brez). Jasno pa je, da si morajo čimprej urediti status. Tisti, ki živijo v Veliki Britaniji najmanj pet let, so lahko zaprosili za naselitveni status, ki velja za nedoločen čas in omogoča možnost zaprositve za britansko državljanstvo. Tisti, ki v Veliki Britaniji živijo manj kot pet let, so si morali urediti prednaselitveni status. Ta velja pet let in po poteku omogoča zaprositev za naselitveni status. 

Pogovarjala sem se s šestimi Slovenci, ki živijo in delajo na različnih koncih Velike Britanije. Vsi so na Otok odšli zaradi želje po boljšem in bolj kakovostnem življenju: po boljših poslovnih možnostih, po uresničitvi sanj in po želji o večjem sprejemanju, raznolikosti, razumevanju in podpori. Čeprav so se našli na povsem drugih področjih in jih razen državljanstva in sanj ne veže dosti, je vsem skupna negotovost in želja po čimprejšnji razjasnitvi. Želijo si vedeti, kaj bo, da se lahko prilagodijo in v miru nadaljujejo svoja življenja in posle. 


“V SLUŽBI IMAMO VSAK TEDEN BREXIT SESTANKE” 
- dr. Janet Djomba, specialistka javnega zdravja, živi v Barnetu od januarja letos 

Osebni arhiv

Doma v Sloveniji sem se tako profesionalno kot zasebno znašla na točki, ko sem potrebovala nove izzive. Na mojem strokovnem področju, sem zdravnica specialistka javnega zdravja, so bile možnosti za spremembo, napredek in razvoj omejene, zato sem že kakšno leto aktivno iskala možnosti v tujini. Anglija je bila v ožjem izboru, ker je ponujala delo na področju, ki me zanima, in ker je bilo priznanje izobrazbe in kvalifikacije preprosto. Sicer drago, ampak preprosto.

Živim in delam v Barnetu, to je ena od zunanjih občin Londona. Delam v oddelku za javno zdravje občine. Naša občina ima okoli 400.000 prebivalcev, je kulturno in socio-ekonomsko zelo raznolika, tako da je delo pestro. Konzervativna politična usmeritev občinskega sveta je za javno zdravje sicer manj ugodna, ampak zaenkrat to jemljem kot izziv. Resda so cene v Londonu astronomske, za najemnino recimo plačujem toliko, kot sem v Ljubljani imela plače, ampak še vedno živim udobno. Predvsem pa imam občutek, da sem za svoje delo primerno plačana. Profesionalno imam možnost delati stvari, ki jih doma ne bi mogla. Delovno okolje bi težko bilo še bolj prijazno zaposlenim. London istočasno ponuja neomejene možnosti za preživljanje prostega časa. Tukaj se niti ne počutim kot tujka, ker se mi zdi, da je večina ljudi od drugod.

Brexit name zasebno ne bi smel imeli negativnih posledic. Če se bodo držali dogovorov, Evropejci ne bomo za nič prikrajšani. Čutimo pa ga v službi. Vsak teden imamo brexit sestanke, ocenjujemo posledice za naše občane in potek dela. Pripravljamo se na brexit brez dogovora. Splošno mnenje pri nas v službi je, da naj se že končno zmenijo, da se lahko potem prilagodimo na situacijo in gremo dalje. Seveda pa bi raje videli, da brexita sploh ne bi bilo.

“ZA LJUDI, KI BODO PRIŠLI NA NOVO, BO TEŽJE”
- Bojan Sundic, zdravstveni tehnik in igralec, živi v Londonu od 2013 

 

Osebni arhiv

V Veliko Britanijo sem se preselil, ker v Sloveniji nisem imel možnosti za izpolnitev svojih ciljev. V življenju sta me od nekdaj zanimali dve stvari: filmsko igranje in medicina. V Sloveniji žal ni veliko možnosti za izpopolnjevanje na igralskem področju, sploh ne ob delu. Tudi na medicino se lahko vpišeš zgolj do 26 leta starosti. Ker sem bil star 27 let in brez perspektive v svoji rodni državi, sem se odločil za selitev. 

Trenutno živim v Londonu, kjer delam kot zdravstveni tehnik v bolnišnici Royal Brompton Hospital, ki je ena najbolj priznanih specializiranih bolnišnic na svetu za respiratorno medicino in kardiologijo. Tukaj za študij medicine ni starostne omejtive in ljudje  ki študirajo medicino kasneje v življenju (tudi 40 let stari) niso redek pojav. 

V večernih urah in med vikendi obiskujem dramsko šolo in se udeležujem avdicij. Uspelo mi je dobiti tudi manjšo vlogo v visokoproračunskem filmu, ki bo izšel konec leta 2020.Tukaj sem dobil službo po dveh dneh bivanja v VB in po šestih mesecih sem dobil službo za nedoločen čas. Delovna pogodbe so veliko bolj pregledne in smiselne. V NHS (javni zdravstveni sektor), v katerem delam, se ti na primer plača vsako leto poveča, prav tako so mi po dveh letih financirali izobraževanje, ob katerem sem prejemal polno plačo, dopusta imam veliko več kot v Sloveniji, organiziranost dela je neprimerjljivo boljša, na sploh imam profesionalno in osebno življenje veliko bolj urejeno, kot sem ga imel v Sloveniji.

Ker sem tukaj že več kot pet let in imam ustrezne dokumente, brexit name ne bi smel vplivati. Za ljudi, ki bodo na novo prišli, pa bo zagotovo težje in tega mi je žal.  Predvsem pa je brexit trenutno nekaj, za kar nihče ne ve, kdaj bo in če sploh bo. Je hujše kot kakšna slaba tv limonada, scenarij je tako dolg, da je že dolgočasen, glavni igralci (politiki) pa si polnijo žepe na račun nadur, ki jih opravijo in se obnašajo kot klovni.

“NASLEDNJE LETO BOM PRISTOPILA K IZPITU ZA BRITANSKO DRŽAVLJANSTVO”
- Lučka Kuhar, arhitektka, živi v Londonu od 2012

V London sem se preselila z namenom opravljati trimesečno prakso, nato pa sem po končani diplomi v Sloveniji odšla nazaj v Anglijo in poiskala delo. Živim v Londonu. Nekaj let sem delala kot arhitektka v arhitekturnem biroju, sedaj pa sem odprla svoje arhitekturno podjetje. Včasih učim tudi na arhitekturni fakulteti, poleg tega pa vodim kreativno podjetje. Rada bi si ustvarila življenje, ki bi mi omogočalo veliko lokacijske svobode, da lahko delam od kjerkoli, tako da lahko potujem in delam v Sloveniji tudi po več tednov.

V Londonu opažam, da je veliko več optimizma in podpore, ko gre za nove ideje in ‘delo na svojem’, medtem ko v Sloveniji včasih slišim ‘Kaj pa če ti ne bo uspelo/pa tako dobro službo si imela’. Poleg tega je v Londonu veliko različnih kultur, kar mi je še posebej zanimivo. Zdi se mi, da je Anglija sama po sebi zelo zasidrana v svojo identiteto in je tradicionalna. To me zelo zanima in s primerjanjem tudi bolje spoznavam slovensko identiteto in kulturo. Ker imam zelo rada potovanja, me London privlači, ker v njem živi več kot 50 odstotkov Nebritancev. Tako se veliko naučim o drugih kulturah in se mi včasih zdi, da mi sploh ni treba potovati, ker spoznam toliko novih kultur in način njihovega življenja samo s tem, da živim v Londonu.

Brexit name ne bo vplival, ker tukaj delam že več kot pet let in sem si uredila dovoljenje za stalno prebivanje oz. naselitveni status. Naslednje leto bom tudi izkoristila možnost in pristopila k izpitu za britansko državljanstvo, tako da bom imela dvojno državljanstvo. 

"V PRIMERU BREXITA BODO MOJI PROJEKTI PROPADLI"
- Janž Gornik, vodja poslovnega razvoja za italijansko tržišče na področju informatike, živi v Hampshiru od leta 2016 

Osebni arhiv

Ko mi je leta 2016 podjetje General Motors ponudilo službo, h kateri je dodalo selitveni dodatek, sem spakiral kovčke in na rojstni dan odletel v Veliko Britanijo. Na začetku sem načrtoval ostati v VB le šest mesecev, da naberem nekaj denarja in se vrnem v Slovenijo. Od tedaj je minilo tri leta. 

Trenutno živim v mestecu Fleet v okraju Hampshire. Sem vodja poslovnega razvoja za italijansko tržišče na področju informatike. V Britaniji je več možnosti. Država je zastavljena tako, da lahko tudi mali človek ‘uspe’. Že z minimalno plačo, si lahko privoščiš večkratne počitnice med letom. S solidno plačo pa lahko kar hitro kupiš hišo in se ustališ. Vseeno redno  razmišljam o povratku v Slovenijo in upam, da ‘uspem’ in se vrnem v čim krajšem možnem času. Odkar sem v VB zgolj opazujem prek socialnih omrežji, kako se prijatelji ženijo ali postajajo starši, ne morem pa biti prisoten ob takih dogodkih, ker sem v VB. 

Sem velik domoljub, moje mesto Izolo imam neizmerno rad. (Pred kratkim sem izdal knjigo IQ UNIVERSE - The Guidebook to improve your IQ Test score, s katero se trenutno zbirajo dobrodelna sredstva za Razvojni center Elvira Vatovec v Strunjanu. Center se ukvarja z izobraževanjem in usmerjanjem otrok s posebnimi potrebami. Kampanjo pa je mogoče podpreti na strani crowdfunding Indiegogo pod imenom IQ UNIVERSE.) 

Na osebni ravni delam na projektih, za katere je skupen trg obvezen. V primeru brexita, sploh brexita brez dogovora, bodo ti projekti propadli. Po drugi strani pa menim, da bo moje znanje v Angliji bolj cenjeno, sploh če sledimo napovedi, da se bo v primeru brexita ogromno Evropejcev vrnilo domov.

“V ZGODOVINI ŠE NI BILO PRIMERLJIVEGA DOGODKA”
- Suzana Onumonu, administratorka plačilnih list, živi v Essexu od 2012

Osebni arhiv

Selila sem se 4. 7. 2012. Moja angleščina je bila vedno dokaj dobra in v Sloveniji iskanje službe ni obrodilo sadov. Tu je veliko priložnosti. Možnost prehoda z enega področja dela na drugega se mi zdi fascinantna. Trenutno urejam novo bivališče v Essexu, v vasici med Colchestrom in Clactonom. V četrtek sem imela razgovor, v ponedeljek začnem delati v novi službi kot administratorka plačilnih list. Čutim, da je tu lažje najti ljudi, ki so odprti za novo, ki so pripravljeni pomagati. To načeloma pripisujem dejstvu, da je tu več ljudi, a vseeno v Sloveniji na splošno ni tega zavedanja, da je svet v resnici majhen. Vsekakor pogrešam ljudi, ki jih imam rada. Majhnost pogrešam. Možnost, da mi dobra ura vožnje prinese popolnoma drugačen razgled.

Brexit je neznanka. Na razgovoru, ki sem ga imela pred dvema dnevoma, je bilo vprašanje, kakšen je moj status tu. Uredila sem si nastanitveni status, ko je bilo zastonj. Par minut dela, zelo hitro sem dobila odgovor po mailu. Prijatelj je komentiral, da nihče ne ve, kaj pričakovati, ker v zgodovini ni bilo primerljivega dogodka. Zanimiva misel. Puščam se presenetiti, naj nam prinese pozitivne spremembe! Brexit je postal šala po svetu, nekateri ljudje tu se bojijo posledic. Mislim, da dokler se ne bo izpeljal, tako ali drugače, bo v zraku negotovost.

“BREXIT NAME NE BO IMEL VPLIVA! 
- Petra Škvarč, receptorka v hotelu, živi v Južnem Walesu od 2015

Osebni arhiv

Vezano na moje izobraževanje sem se leta 2015 odločila preseliti v Združeno kraljestvo. Ker sem vedela, da je London zame predrag, sem izbrala Južni Wales, kjer danes delam kot receptorka v hotelu. Kmalu po prihodu sem spoznala sedanjega partnerja, ki je tukaj domačin. Živiva skupaj, v najemu, trenutno pa kupujeva hišo. 

Wales me zelo spominja na Slovenijo, je primerljiv po velikosti, naravi in številu prebivalcev. Pogrešam pa štruce kruha, prostorne hiše in ploščice v kopalnicah - tu imajo namreč neko umetno maso in še to ne po vseh stenah od stropa do tal, kar izpade kot delo na pol, tudi po tleh niso nujno ploščice.

V Slovenijo se ne nameravam vrniti, ker imam povsem ustaljeno življenje tu. Uredila sem si prednastanitveni status. To je poseben elektronski dokument, ki potrjuje lastnikovo zakonsko prisotnost v državi in mu zagotavlja nadaljnje življenje in delo navkljub brexitu. Potovanja ne bodo drugačna, kolikor vem, razen zavarovanja - britanska enačica modre kartice ne bo več veljavna.

Skupaj s sogovorniki se veselim zaključka predolgo trajajočega procesa, ki pušča ogromno ljudi v negotovosti. Evropska unija je s svojim odpiranjem meja in trgov mnogim omogočila boljše življenje in posel. Brexit, ki stremi k ponovnemu zapiranju, je dokaz, kako lahko podcenjevanje moči manipulacije z izkoriščanjem ksenofobije privede do tragičnih rezultatov. Celo tisti, ki so glasovali za izstop Britanije iz EU, priznavajo, da se niso popolnoma zavedali razsežnosti in posledic. Poleg priseljencev iz Slovenije in drugih držav EU je prihodnost nejasna tudi za več kot milijon britanskih državljanov, ki so svoje življenje poiskali v državah EU, in več sto tisoč zaposlenih v podjetjih, ki zapuščajo Veliko Britanijo. Negotovost se nadaljuje do 31. januarja.

Novo na Metroplay: Pogumna Slovenka, ki je sledila svojim sanjam in preplula ocean | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem