Jutri bo mož svoji ženi podaril lončnico, zavito v celofan. Svoji mami tudi, čeprav ve, da imajo mame svoj dan čez dva tedna. Tudi 7-letni hčerki, ki mu je že prejšnji teden rahlo smartassovsko razložila, da se na dan žena čestita vsem ženskam in puncam, celo dojenčicam, zato torej tudi njej. Še dobro, bo pomislil, sicer njegova sestra, neporočena 30 in nekaj letnica, ne bi nikoli dobila rože.
Jutri bo dan žena. Nekateri šefi bodo delavkam plačali kavico, drugi tajnici naročili, naj naroči vrtnico za vsako, tretji v diskontu kupili najcenejši šopek tulipanov in dali vsaki enega. In delavke bomo hvaležno vzele cvet, v mislih pa jezno zasikale: "Je*eš rožo, zatakni si jo nekam in mi raje že enkrat zvišaj plačo," da bo enaka kot od Andreja, ki dela isto delo in zasluži 10 odstotkov več. Samo zato, ker ima med nogami štrcelj.
Ja, na svoj praznik se ženske ob spremljanju žalostnih statistik, ki nam jih ta dan servirajo mediji, nemalokrat sprašujemo, kako je mogoče, da tudi v razvitih demokratičnih družbah za enako delo prejmemo nižje plačilo, ko pa je jasno, da smo zaradi svoje multiopravilnosti sposobne v krajšem času narediti več, vmes pa še skuhati kavo in pospraviti kozarce za moškimi packi iz pisarne.
Kakšna bi morala biti ženska plača?
Enkrat smo imele s prijateljicami očitno preveč časa, pa smo bolj za šalo računale, kolikšna bi morala biti mesečna plača, če bi ženska izstavila račun še za vsa opravila, ki jih postori doma. Čiščenje bi po ceniku čistilnega servisa znašalo na mesec najmanj 200 evrov, kuhanje še nekoliko več, ko dodamo nego otroka, likanje in preostala hišna opravila, pa hitro izračunamo, da bi morala ženska za službo, ki jo opravi po službi, prejemati še vsaj eno plačo. Če k temu prištejemo še dodatek za nego odraslega otroka moškega spola, ki je pri blažjem prehladu s temperaturo 37,3 že popolnoma nefunkcionalen, pa se bojim, da ženske ne bi mogli nikoli izplačati.
Seveda je res, da živimo v 21. stoletju, ko marsikateri moški vihti kuhalnico bolj vešče kot ženska, nekateri pa z največjim veseljem glancajo svoje bivališče, a dejstvo je, da gostje, ki bodo vstopili v umazan dom, nikoli ne bodo rekli: "Joj, kak pacek je ta tip … Okna ima tako umazana, da se ven ne vidi." Tudi če bo prišel malček v vrtec z nohti, črnimi, kot da dela v rudniku, nihče ne bo pomislil, da je očiju spet zmanjkalo časa za njegovo manikuro.
Največji sovražniki žensk
Ženske smo gotovo žrtve večjih družbenih pritiskov in pričakovanj, zato tudi ni čudnega, da nas stres in izgorelost prizadaneta v veliko večji meri kot moške. In Instagram, kjer tako rade visimo v prostem času, nam ni pri tem v nobeno pomoč.
Tam so namreč najuspešnejši tisti, ki v glavnem razkazujejo, kako so lepi, kaj vse imajo in kako se imajo vedno boljše kot ti.
Saj ne rečem, da je namerno in kategorično slab. A žensko lahko hitro prepriča, da je normalno, da se na njeni koži niti s povečevalnim steklom ne vidijo pore, kaj šele gube.
Če v soboto zjutraj na njeni mizi ni sveže pečenega peciva iz droži in poširanih jajc, je seveda slaba gospodinja, če se njen dojenček samo kobaca, namesto, da bi hodil na banjanje in pedokinetiko, je slaba mama, če njena rita v pajkicah ne izgleda kot breskev na steroidih, je uvela razočarana gospodinja, če nima torbice za 2 jurja pa navadna luzerka.
In zdaj nepopularno mnenje: moški ni največji sovražnik. Pa tudi Instagram, ogledalo in tehtnica ne. Največje sovražnice smo pogosto same sebi – s pritiski, ki si jih ustvarimo same. In predvsem – ena drugi. Pomislite dobro … Ko pride na firmo nov sodelavec – lep, mlad, negovan, z mišicami … Ali ga starejši kolegi začnejo obrekovati na kavah in širiti o njem neugledne govorice? Ne.
Pred kratkim sem na letalu slišala pogovor dveh stevardes, ki sta se pogovarjali o tretji (ki je seveda ni bilo blizu). "Se je malo zredila, a ne? Pa na botoks je šla … Lej, jaz vem, da ona nekaj muti s šefom … A si opazila, da gre ona vedno na najboljše lete … Stoposto." Takrat sem dobila dokaz, da ženska faušija in obrekovanje nista priljubljen hobi samo na kopnem, ampak tudi v zraku. Tudi sicer med ženskami prijateljicami pogosto velja pravilo – če te ni zraven, te šinfamo. Skoraj bi si upala trditi, da se Miha in Luka, ko gresta na pivo, ne pogovarjata o tem, da se je Matej zredil, da mu bele hlače sploh ne pašejo in da je njegova nova kuhinja v resnici prav grda.
Kaj se zgodi, ko ima moški problem z moškim sodelavcem?
V profesionalnem okolju nisem med moškimi nikoli doživela toliko rivalstva, faušije in škodoželjnosti, ki si ga lahko med sabo povzročimo ženske. Ne verjamete? Kaj se zgodi, ko ima moški problem z moškim sodelavcem? V najslabšem primeru se zdereta eden na drugega, nato pa gresta na pivo in zadeva je pozabljena. Ko ima ženska problem z žensko, s tem seznani vse zaveznice v pisarni in skuša na svojo stran pridobiti tudi neopredeljene. Zamero tensta tako dolgo, da na koncu sploh ne ve več, zakaj ji gre sodelavka na živce, a vseeno jo ona in njen klan sovražijo. Velikokrat zgolj zato, ker je mlajša, lepša in dobi več pozornosti od moških sodelavcev.
Zato si ob prihajajočem prazniku še bolj od enakovrednega plačila želim, da ne bi v nobeni službi več videla in slišala faušljivih sodelavk, ki jih ogrožajo luštne in (kdo bi si mislil) tudi izjemno sposobne mlajše kolegice. Samo zato, ker jim je šef na službeni zabavi namenil 5 minut pozornosti več. Prav tako si tudi želim, da leta 2023, ko lahko ženske razvijamo svoje potenciale in kreativnost in postanemo skoraj vse, kar želimo, ne bi bil naš glavni cilj popolna Instagram fotka z veliko lajki.
Da naše vzornice ne bi bile gospodične, ki same sebi pravijo vplivice, ker posedujejo izjemne talente, kot so couturing in napredna uporaba instagram filtrov, ter se ponašajo z novimi umetnimi trepalnicami in Louis Vuitton torbico.
Ženske smo mnogo več kot to. Imejmo se rade! Ena drugo in vsaka sebe.
10 razlogov, zakaj je bolje biti ženska
Zato dovolite, da vas ob našem prazniku še enkrat spomnim, zakaj je dobro biti ženska. Tako dobro, da si vsaj za 3 minute lahko mirno rečete: "Ma naj imajo večjo plačo! Nekaj jim vendar mora ostati, če smo že vso pamet, vzdržljivost, iznajdljivost, razsodnost in lepoto tega sveta pobrale ženske."
Biti ženska je lepo:
- Ker lahko počnemo več stvari hkrati. Vrhunec moškega multitaskanja je, da lahko naenkrat pijejo pivo in gledajo fuzbal. Ženske pa lahko z eno roko brišemo prah, z drugo hranimo otroka, z nogo pobiramo s tal cunje in hkrati po telefonu rešujemo situacijo v službi in križanko v oddaji Vem, ki se v ozadju predvaja po televiziji.
- Ker lahko doživimo multiple orgazme. Predvidevam, da moškim to ni dano, ker tudi njihovo telo ne uspe početi več stvari hkrati (ker je ves fokus tam doli, me res čudi, da lahko med opravilom sploh še dihajo :))
- Ker je naše življenje bolj pisano in barvito. S tem namigujem predvsem na to, da moški vidijo samo eno modro in eno rdečo, zato so obsojeni na svet nepoznavanja pariško (dragi moški, to nima veze s pariško salamo), turkizno, nebesno in še kakšne modre. (Ok, mogoče je ta prednost malo za lase privlečena, a ne bo škodilo, če napišem kako več. :))
- Ker je šoping odličen kardio.
- Ker se lahko v sekundi znebimo moškega, če mu le začnemo razlagati o menstruaciji in ginekoloških težavah.
- Ker se lahko v javnosti objamemo s svojimi prijateljicami in nam pri tem ni nerodno, da bi kdo podvomil o naši spolni usmerjenosti.
- Ker z avtom pravočasno prispemo na cilj, saj ne iščemo bližnjic, ki se izkažejo za "daljšnice". Še posebej pa zato, ker nam ni težko vprašati mimoidočih za pot, če se izgubimo, saj se ne bojimo, da bomo zato izpadle nesposobno.
- Ker ne potrebujemo velikega avta, da bi dokazale, da smo carice.
- Ker lahko iz svojega telesa spravimo živo bitje, medtem ko moški ne morejo brez jokcanja spraviti niti bodice morskega ježka iz pete.
- Ker bomo brez drame (beri brez župnika in želje po evtanaziji) preživele blago virozo.
Zato bodimo jutri, ko dobimo rožico, čokolado ali pivo, hvaležne. Pomislimo, da je prišlo iz rok človeka, ki ob piku komarja piše oporoko, ki ne upa vprašati za pot, ko se izgubi, in ki brez ženske v resnici sploh ne bi obstajal.
https://www.metropolitan.si/odnosi/diagnoza-povsem-obicajen-predsolski-otrok/
Novo na Metroplay: Ines Erbus o avtoimuni bolezni, ljubezni do hrvaščine in potovanjih
