Zgodovina vibratorja: Za zajezitev ženske histerije

Odkar se je v meni pojavila tiste vrste visoka napetost, ki jo je mogoče sprostiti samo lastnoročno ali z moško pomočjo, sem muhasta, trmasta, evforična, vzkipljiva, melanholična, skratka čustvena in da ne rečem – histerična. Ja, tudi to. Verjamem, da se menihi v Tibetu z lahkoto postijo, name pa post vpliva precej mizerno. Če ne drugega, bi v tistih dneh najraje zadavila vsakogar, ki mi s sendvičem v roki prekriža pot.

Obdobje pr. C. [pred Cosmopolitanom]

Leta 1859 je izšla obsežna študija o ženski histeriji, ki je na 75 straneh navajala najrazličnejše bolezenske simptome, a zdravnik, ki se je podpisal pod ta strokovni špeh, je trdil, da seznam še zdaleč ni popoln. To so bili časi, ko je bilo samozadovoljevanje še najstrožje prepovedano in je načelo 'pomagaj si sama pa bo vse v najlepšem redu' upoštevala le redkokatera.

Za vsako bolezen rož'ca rase in za to so rasli in se bohotili valium, hidroterapija ali masaža mednožja, ki so jo izvajali zdravniki in babice, in to v zdravstvenih ambulantah. Ja, takšni so bili neverjetni časi pred Cosmopolitanom, Playboyem in celo pred Našo ženo.

Revije, po katerih so takrat lahko posegale ženske, so vse imele v naslovu besedo 'gospodinja' in so se ročnim delom vsaj z današnjega vidika posvečale precej pomanjkljivo. K sreči smo se rodile pozneje, ker če tiste napetosti ne bi smele sproščati z ročnim delom (pa ne mislim pletenja, kvačkanja ali vezenja, čeprav vse to pomirja), bi bile vrste teroristov polne nevarnih članic.

Trije načini sprostitve

Ko sem 14-letna iz potujoče knjižnice tovorila knjige iz zbirke Dotik, mi je postalo jasno, da svetu vlada seksualni nagon, ki te, če ga ne znaš spremeniti v ustvarjalno energijo (tega pa nisem prebrala v zbirki Dotik, ampak v manj posvetnih knjigah), spravi ob pamet. Viktorijanski zdravniki so imeli svoje prijeme in so nezadovoljnim ženskam svetovali jahanje konj, vožnjo z vlakom, ki so se v tistih časih pošteno zibali, in guganje. Jahanje je dejansko skoraj seksualno početje, kot je konj simbol moškosti in moči, galop pa lep približek spolnega odnosa.

Če dobro pomislim, po manežah dejansko srečujem veliko več žensk kot moških, številni nasveti v Cosmopolitanu pa se začnejo z 'zajahaj ga tako, da bo zavibriral od strasti'. Vlak kot terapevtsko sredstvo bi v današnjem času raje zamenjala za motor, ki lepo trese pod zadnjico, saj so vlaki le postali preveč udobni in čisto premalo drdrajoči, da bi se na njih lahko dejansko zgodilo kaj drugega od strastnega srečanja z neznancem (česar viktorijanski zdravniki zagotovo niso imeli v mislih). Glede gugalnice pa – že od nekdaj si jo želim imeti na vrtu pred hišo, še raje pa v spalnici.

Orgazem na recept.

Oče moderne medicine Hipokrat je bil prepričan, da je vzrok različnih duševnih motenj pri ženskah blokada maternice. Motnjo je poimenoval histerija, in sicer po grškem imenu za maternico hysteros. Tudi Galen, osebni zdravnik Marka Avrelija, je bil prepričan, da je blokada maternice povezana s pomanjkanjem spolne aktivnosti. Histerijo je namreč opazil predvsem pri izrazito strastnih ženskah, nunah, devicah, vdovah, pa tudi pri poročenih ženskah, katerih možje niso zadovoljivo opravljali svojega dela.

Zdravniki v 19. stoletju so histerijo označili za neozdravljivo, kar pomeni, da je bilo mogoče njene simptome samo lajšati, ne pa ozdraviti. Vendar je bila histerija predvsem zelo dobičkonosna, navsezadnje je šlo za kronično bolezen, ki je zahtevala redno zdravljenje. Končni cilj tako imenovane pelvične masaže je bil histerični paroksizem ali orgazem. Orgazem na recept in – na račun. Najbrž kar visok, in to za nekaj, kar raste na vsakem drevesu.

Gospodinjstvo postane mala malica

Na začetku sta bila mešalec in opekač. Nato je bil vibrator. Pravzaprav tako imenovani manipulator, leta 1870, in to na parni pogon. Šele devet let po vibratorju je prišel v domove sesalnik in leto pozneje električni likalnik. Sodobni plastični kitajski izdelki na baterije imajo za sabo resno zgodovino, ki se je kot vse velike stvari začela v antiki in nadaljevala v viktorijanskih medicinskih ambulantah.

Če bi zdravniki še vedno ročno ali strojno zdravili histerijo in če bi samozadovoljevanje še vedno povzročalo slepoto, bi danes terapevtsko žgečkanje in vibratorje krilo zdravstveno zavarovanje. Če že ne obvezno, vsaj dodatno. Jaz sem svoja prva očala dobila že v prvem razredu osnovne šole, kar je živ dokaz, da si dioptrije nisem pridelala pod odejo v dolgih samotnih večerih.

Vibrator v vsak dom

Pralni stroj, sesalnik, pečica, palični mešalnik, likalnik: električnih gospodinjskih aparatov, ki so ženskam omogočili več svobode, je malo morje. Nekdaj ročni, nato električni, vse bolj tehnološko dovršeni, pa tudi manjši in bolj funkcionalni so sčasoma postali nepogrešljivi in vsenavzoči.

Domnevam, da se je število biblij v domovih povsem izenačilo s številom vibratorjev, kar sploh ni tako čudno. Navsezadnje gre za dve orodji, ki v hišo prinašata isto energijsko frekvenco – spokojnost. In če je včasih multipraktik veljal za poročno darilo številka ena, je zdaj to mesto pripadlo neki drugi napravici. Med vsakim kupom poročnih daril se najde tudi paket iz seks štacune, v katerem je nekaj uporabnih in nekaj manj uporabnih izdelkov, kakšen kit in kakšen komplet, lubrikant in nekaj smeš­nih kondomov za čez.

Ta zanimivi gospodinjski pomočnik, kot so ga imenovali oglasi z začetka 20. stoletja, je doživel enako fascinantno evolucijo kot svoji sorodniki. Ameriški zdravnik George Taylor je leta 1869 patentiral parni primerek, njegov kolega Joseph Mortimer Granville pa je izumil njegovega električnega naslednika. Potreba po izumih je nastala tudi zato, ker je bila pelvična masaža naporna in so zdravniki trpeli zaradi bolečin v zapestju.

Določene bolnice so za orgazem potrebovale ure in ure in ambulantam prinašale izgubo. Rešitev je prišla s strojnimi pripomočki in prvi primerki so bili podobno kot prvi računalniki precej veliki in glasni. Kot danes sosedje še vedno vedo, kdaj sesaš, je takrat vsa vas vedela, kaj se dogaja pri Novakovih, kadar Novaka ni doma.

Kako ne reči bobu bob

Najpogostejša ženska motnja v 19. stoletju je baje prizadela vsako četrto žensko. Bolezen je kot hinavščina tistega časa imela epidemične razsežnosti. Dolg je bil seznam teles­nih in duševnih simptomov histerije: kopičenje vode, mišični krči, oteženo dihanje, vzkip­ljivost, tesnoba, panika, melanholija, šibkost, nervoza, nespečnost, paraliza udov, začasna slepota, izguba zavesti, zmožnosti govora ipd.

Ko se je prvi napad polegel, je običajno sledila zelo čustvena faza, v kateri je ženska v napol halucinatornem stanju počela najbolj nepredvidljive stvari. Francoski nevrolog Charcot je opazil še nekaj zanimivega: v trenutku napada histerije se je žensko telo napelo kot lok in videti je bilo, kot da se ženska ponuja spolnemu odnosu. Prav to zvijanje je v povezavi s posebno željo po hrani in seksu, občutkom teže v spodnjem delu trebuha, celo nimfomanijo in nagnjenjem do povzročanja težav, govorilo samo zase, a resnice ni nihče izrekel na glas.

S spolno potešitvijo so zdravniki zdravili spolno nepotešenost. Da je ne bi imenovali s pravim imenom, so ji nadeli umetniško ime in iz narave spackali visoko umetnost. Danes bi jamski moški žensko v 'histeričnem' napadu imenovali potrebna, bolj prijazni živahna, najbolj sofisticirani pa spolno prebujena. Eno in isto.

Freudov kavč

Viktorijanski zdravniki so genialno zdravili sam vzrok bolezni in obenem trdili, da lajšajo simptome. Redkokdaj v zgodovini je bila medicinska terapija tako usmerjena v sam vzrok in povsem brez neprijetnih stranskih učinkov. Danes ti za glavobol predpišejo protibolečinsko sredstvo, namesto da bi te objeli in ti zmasirali vrat.

Šele s Sigmundom Freudom in psihoanalizo se je začelo odprto govoriti o konfliktu med seksualnim impulzom in njegovo potlačitvijo. Uveljavljati se je začela ideja, da histerični simptomi niso nekaj, kar je treba iztrebiti, ampak sporočilo, ki ga je mogoče razumeti. Ženska s telesom poskuša sporočiti nekaj, kar je nemogoče sporočiti z besedami ali kar ji je, še bolj natančno, prepovedano sporočiti z besedami.

Histerična ženska postane slepa, ker nečesa noče videti, in paralizirana, ker nečesa ne more oziroma ne sme narediti. Toda česa si ne upa povedati ali narediti? Nekaj tak­šnega, kar je za moralo dobe neprimerno in nesprejemljivo. Freud je razvil zdravljenje z besedo, ki se je potem razvilo v psihoanalitično terapijo.

Potrpežljivo je poslušal ženske, ki so mu pripovedovale o svojih sanjah, željah in fantazijah. Interpretiral je simbolna sporočila iz nezavednega, a spodnji del ledene gore se je tajal počasi, včasih vse življenje na enem in istem kavču.

Masaža s srečnim koncem

Sočasno z zdravljenjem s pogovorom se je razvijal še drugačen tip zdravljenja, ki so ga uvedli zdravniki. Ti ne poslušajo, ne razlagajo in niti ne brskajo po podzavesti. V njihovih ambulantah stoji fotelj (fainting chair) z gibljivim naslonom, v katerem je za zaveso iz gladkega žameta udobno zlek­njena ženska iz dobre družbe.

Elektrostimulator deluje na živce, dokler ne povzroči osvobajajočega odziva. Vsi se pretvarjajo, da gre za medicinski, in ne za spolni pripomoček, naravno potrebo imenujejo bolezen, a ta igrica ženskam vsaj omogoča, da se zdravljenja poslužujejo brez slabe vesti. V ambulantah sicer plačujejo za tisto, kar bi si doma lahko privoščile same ali kar bi lahko namesto zdravnikov opravili njihovi možje. A ti so bili preveč zaposleni s preprečevanjem histerije na drugih koncih.

In res, ljubice so bile za histerijo čudežno imune. V znanih zdraviliščih, na primer v Bathu, so konec 19. stoletja ženskam ponujali tudi hidroterapijo: slike iz tega obdob­ja prikazujejo ženske v dolgih spod­njih krilih, ki se nastavljajo curku vode. Pametno je imeti dober nastavek za tuš, pa rada pravi nagajiva gurujka Savina.

Stvari se postavijo na svoje mesto

Danes histerija ne spada več med duševne bolezni in od leta 1980 termin ne sodi več na DSM, svetovni seznam duševnih motenj. Kot po čudežu so izginili vsi čudni simptomi, ki so pri ženskah ustvarjali nepojasnjeno obnašanje in ki ga je potem hotel zdraviti moški. Ostali so epilepsija, napadi panike, depresija in druge duševne motnje in bolezni, ki veljajo za oba spola.

Mirno bi lahko rekli, da je bila histerija vrsta nezavednega feminizma, skozi katerega je ženska zahtevala priznanje svojih naravnih vzgibov. Danes je tisto, kar je bilo včasih skrito, deklarirano in nekoč neizgovorljive besede so postale del vsakodnevnega jezika. Rojstvo instrumenta za užitek je povezano s poklicem, ki bolj kot kateri drugi pomeni avtoriteto, resnost in vzbuja malomeščansko spoštovanje. A zdravnik je v primeru histerije odigral vlogo modernega žigola.

Napravica, ki je povzročala paroksizem, je v začetku 20. stoletja ušla čez zdravniške meje in jo je bilo leta 1918 mogoče kupiti kot darilo pri nakupu drugega gospodinjskega aparata. Reaganova politika ga je v času porasta aidsa promovirala, da bi zajezila število okuženih. Medicinski pripomoček je v stotih letih zgodovine postal gedžet, scenski element porno industrije, simbol zabave in minljivosti. Če bi danes na Freudovem kavču ležala zdrava ženska, bi v igri asociacij na besedo vibrator odgovorila: popestritev.

Kakorkoli, vibrator v moji nočni omarici je izumil zdravnik, zato moja nočna omarica ni omarica, ampak domača lekarna. No ja, mogoče bolj lunapark glede na model …

A kakšen je? Histerično roza!

Moderni trepetljajčki

Sprva se morda zdi se, da je danes njihova oblika pogojena prej z domišljijo oblikovalcev in manj z užitkom. Toda to se le zdi. Preizkusite s svojo drago osem načinov tresenja dvoglave (1) soraye (en.lelo.com) ali multipodročno obdelavo občutljivih kotičkov s futurističnim neutrud­nežem (2) yooo (funfactory.com), v katerem se pod površjem medsebojno asinhrono ribljejo tri različno velike krogle. Mogoče vaju prepriča Lelova vodotesna (3) lyla z daljincem, ki nese tja do 12 metrov, z dvema uporabnima glavama in petimi stopnjami intenzivnosti pa se kot najmočnejši v svojem razredu šopiri (4) form 6 (jimmyjane.com). Med nam ljubšimi pa je (5) we-vibe (we-vibe.com), ki sočasno stimulira točko G in klitoris – uporablja se ga kajpak med samim ljubljenjem.

Tekst: Tina Torelli, foto: promocijske fotografije

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču