Đani Begić, član Odbora za informacijsko varnost pri Združenju bank Slovenije: tudi strokovnjaki v dobi umetne inteligence včasih težko prepoznajo spletno prevaro

Spletne prevare so stare skoraj toliko, kot splet sam, nevarne pa so zlasti zato, ker se neverjetno hitro prilagajajo spremembam in razvoju. Še leta 2013 je SI-CERT zabeležil 1.515 kibernetskih incidentov. Lani, torej deset let pozneje, jih je bilo že krepko čez 4 tisoč. Glede na zabeležene prijave finančne škode ob prijavi incidentov, so bile žrtve lažne spletne trgovine lansko leto v povprečju oškodovane za 1.030 evrov, rekordna škoda pri pri prevari s kriptovalutami pa je znašala kar 140 tisoč evrov. (vir: SI-CERT)

Ker se število spletnih prevar iz leta v leto povečuje, so Združenje bank Slovenije in njene članice, banke in hranillnice, zasnovali posebno kampanjo Pazi.se, s katero opozarjajo na najpogostejše spletne prevare ter načine, kako se pred njimi zaščitite, preden bo prepozno.   

V celoti se pred spletnimi prevarami sicer ne moremo zaščititi, zato je ključnega pomena, da se zavedamo nevarosti, ki jo predstavljajo. O tem, katere so najpogostejše oblike spletnih prevar, kako jih prepoznati in kaj storiti, če se sami znajdemo v vlogi žrtve, se je Petra Windschnurer v novi epizodi podcasta Pazi.se pogovarjala z Đanijem Begićem, članom Odbora za informacijsko varnost pri Združenju bank Slovenije. 

Najpogostejše vrste spletnih prevar so:

• Ribarjenje oziroma 'phishing' (orevara, s katero spletni goljufi skušajo pridobiti vaša gesla za dostop do spletne ali mobilne banke, kreditne kartice,  e-pošte ali družbenih omrežij);
• Investicijske prevare (prevare v obliki lažnih trgovalnih platform z obljubami o visokih donosih pri lažnih naložbah npr. v kripto valute, ki obljubljajo hiter zaslužek, kasneje pa vam ponudijo tudi nenavadno ugodno pravno pomoč ob prevari);
• Oddaljeni dostop oz. lažna podpora (ko se neznanec - običajno prek telefona - ponudi, da vam pomaga pri postopku nameščanja nove programske opreme na vaš telefon ali mobilno napravo);
• Ljubezenske prevare (romantične zgodbe in spletni »ljubimci«, ki vas lahko stanejo več tisoč evrov) 

Če postanete žrtev spletne prevare, je treba o dogodku čimprej obvestiti banko ali hranilnico, pri kateri imate odprt račun. Istočasno je treba o prevari obvestiti policijo.

Pokrovitelji pogovora so:  

• PAZI.SE ter 
• banke in hranilnice, članice Združenja bank Slovenije.