Prevaranti so v zadnjem času vse bolj pretkani, zaradi uporabe lažnih profilov pa za njimi ne ostane veliko sledi.
Nakupovanje na spletu lahko skriva mnoge pasti, poleg številnih lažnih trgovin, ki se pojavljajo na spletu, goljufi v zadnjem času svoje žrtve vse pogosteje iščejo s pomočjo lažnih oglasov na družbenih omrežjih. Na nepazljive uporabnike največkrat prežijo v zasebnih skupinah na Facebooku, kjer pod lažnimi imeni in z ukradenimi fotografijami ponujajo blago, ki ga po plačilu nikoli ne dostavijo.
Izslediti jih ni lahko, saj lažne profile kmalu deaktivirajo in ustvarijo nove - z drugačnimi imeni in drugimi profilnimi fotografijami. Porast števila spletnih goljufij so v letu 2023 zaznali tudi na policiji, ki ugotavlja, da elektronske sledi, ki jih prevaranti pustijo za sabo, največkrat vodijo v tujino.
Vse več lažnih spletnih oglasov
Goljufi si vedno znova izmišljujejo nove načine, kako opehariti spletne uporabnike. Pred kratkim je denimo Facebook številnim slovenskim uporabnikom prikazoval plačano lažno objavo, v kateri je profil z imenom Ljubljana Jože Pučnik Airport za ceno dva evra ponujal kovčke z izgubljeno prtljago. Ponudbo je isti lažni profil objavil celo v hrvaškem jeziku. V objavi so uporabnike so napeljevali k nakupu na njihovi spletni strani, najverjetneje z namenom zlorabe njihovih podatkov. Da gre za lažno objavo, je uporabnike opozorilo tudi Letališče Jožeta Pučnika.
V zadnjih tednih se je v zasebnih skupinah na Facebooku pojavilo večje število specifičnih lažnih oglasov, ki na prvi pogled dajejo videz, kot da so jih objavili običajni uporabniki. Ti oglasi običajno za nizko ceno ponujajo predmete, ki so med uporabniki zelo iskani, s čimer si prevaranti kljub jasnim znakom za alarm zagotovijo dovolj povpraševanja. Pogosto prodajajo vstopnice za različne razprodane dogodke, v zadnjem obdobju na primer za zadnjo tekmo kvalifikacij za evropsko prvenstvo v Stožicah, kjer se je Slovenija pomerila s Kazahstanom.
Goljufi so tako izkoriščali tudi evforijo pred pomembno tekmo in dejstvo, da je bil marsikdo, ki mu ni uspelo pravočasno kupiti vstopnic, pripravljen tudi tvegati, da bi si lahko tekmo ogledal v živo.
Različni prodajalci, iste vstopnice
Oglase, ki so ponujali nogometne vstopnice, so v različnih skupinah objavili uporabniki z različnimi imeni in priimki, a so skoraj vsi uporabili enako fotografijo vstopnic, na katerih so bili vedno označeni isti sedeži. Nekatere objave so imele pripisane tudi ceno, in sicer 20 evrov za posamezno vstopnico. Vsem oglasom je poleg enake fotografije skupno tudi to, da so jih objavili uporabniški računi, ki so bili ustvarjeni šele pred kratkim in so kmalu zatem izginili. To je tudi eden od glavnih razlogov, da je tovrstnim goljufom zelo težko slediti. Drugi razlog je, da oglase običajno objavljajo v zasebnih skupinah, ki pa imajo po več tisoč članov. Te objave so torej ostalim uporabnikom skrite.
Na srečo pa nekateri člani, ki so pozornejši na goljufe, hitro opazijo lažne oglase in nanje opozarjajo ostale. Tako se na Facebooku pojavljajo tudi posnetki zaslonov lažnih oglasov ali uporabniških računov lažnih prodajalcev.
Zahteva po vnaprejšnjem nakazilu
Na enega od razprodanih dogodkov - koncert Best FM 1. rojstni dan v Stožicah - je želela tudi naša sogovornica, ki je hotela ostati neimenovana. Ker so vstopnice za ta dogodek podobno kot za nogometno tekmo pošle že v predprodaji, je v eni od skupin na Facebooku objavila povpraševanje. Na njen oglas se je odzvala druga uporabnica, ki ji je poslala zasebno sporočilo, da vstopnice ima in dogovorili sta se za nakup. Ker sta bili ena od druge lokacijsko preveč oddaljeni, je bila edina možnost prevzem po pošti. A ponudnica vstopnic je plačilo zahtevala vnaprej.
Velja omeniti, da je vnaprejšnje nakazilo denarja na transakcijski račun prodajalca pri nakupih prek spletnih oglasov med Slovenci pogosta praksa. Pošta Slovenije sicer nudi možnost pošiljanja s plačilom po povzetju, kjer kupec ob prevzemu paketa preprosto plača poštarju, a te storitve marsikdo ne uporablja. Nekateri uporabniki pa so na spletu delili tudi svoje slabe izkušnje s pošiljanjem po povzetju, potožili so, da ljudje naročenega paketa niso prevzeli, s čimer so jim povzročili nepotrebne stroške, hkrati pa je minilo več tednov, preden je neprevzeta pošiljka priromala nazaj.
Brez strahu pred policijo
Lažna prodajalka vstopnic pa se je izogibala tudi nakazilu na transakcijski račun in je sogovornici predlagala, da plačilo izvede s pomočjo storitve Abon. Gre za storitev, ki sodeč po zapisu na spletni strani "omogoča plačevanje prek spleta na preprost, varen in diskreten način, tako kot plačujete z gotovino." Deluje tako, da uporabnik vrednostni bon kupi na različnih lokacijah po Sloveniji, nato pa z njim plačuje na spletu.
Nič hudega sluteča sogovornica je verjela razlogom prevarantke, da je mati samohranilka, ki transakcije ne želi izvesti prek bančnega računa, ker na svoj račun ne želi dobiti priliva. Ko pa ji je z Abonom plačala 70 evrov, vstopnic, kupljenih vstopnic ni bilo od nikoder.
Sogovornica je zahtevala vračilo denarja in goljufivi prodajalki zagrozila s policijo, ta pa ji je le samozavestno odvrnila: "Zgolj moja dobra volja bo, da vam vrnem 70 evrov. Lahko grozite s policijo, kolikor hočete. Obe vema, da ne bodo naredili nič, vaši boni pa so bili prodani na Hrvaško. Izsledljivosti ni, ker so porabljeni na spletnih straneh in ne na aircash profilu. Toliko v vednost."
Izginila brez sledi
Goljufinja jo je nato blokirala ter ji s tem onemogočila dostop do svojega profila in kakršnokoli medsebojno komunikacijo. Kmalu zatem je njen uporabniški račun tudi zares izginil. Za seboj ni pustila praktično nobenih osebnih podatkov.
Poleg imena, ki je najverjetneje lažno, je naši sogovornici razkrila še, da živi v Kočevju, a sama pravi, da ji tudi tega ne verjame. Izkazalo se je celo, da je bila profilna fotografija, ki jo je uporabljal profil, ukradena. Šlo je za fotografijo prostovoljke Rdečega križa Valentine Kobal, ki se je pred časom pojavila v enem od slovenskih spletnih medijev. Ta je v članku uporabil identično fotografijo.
Ko je sogovornica spoznala, da so jo ogoljufali, je poklicala tudi na Abon, a so ji le "povedali, kdaj sta bila bona izkoriščena, kaj več pa ne vidijo". Na policijo se v času našega pogovora še ni obrnila, je pa dejala, da to namerava storiti.
Lažni oglas za knjižno zbirko
Isti lažni profil pa je ponujal tudi druge reči, ki so med uporabniki na spletu zelo iskane. V Facebook skupini, ki je namenjena ljubiteljem knjig je objavil oglas, v katerem je ponujal celotno serijo priljubljenih mladinskih knjig Pet prijateljev, ki je ena najbolj iskanih knjižnih zbirk pri nas. Cena zanjo se lahko povzpne tudi na več sto evrov, posamezne knjige pa običajno dosegajo ceno okoli 20 evrov. Oglas, ki je celotno zbirko ponujal za 126 in posamezno knjigo za šest evrov, je bil tako za ljubitelje knjig najbrž precej vabljiv.
Podovni goljufivi spletni prodajalci so pred kratkim ponujali tudi ponarejene vstopnice za razprodani koncert skupine Siddharta v ljubljanskih Stožicah. Opozorilo pred goljufi so zato na družbenih omrežjih objavili celo pri Eventimu, kjer so zapisali tudi, kako lažne vstopnice prepoznati: "Ponarejene vstopnice, ki so se pojavile na trgu, v večini primerov ne vsebujejo ključnih informacij o dogodku. Prav tako je tudi videz že na prvi pogled bistveno drugačen od izvirnika." Kupce, ki sumijo, da bi lahko bile njihove vstopnice ponarejene, so pozvali, naj preverijo njihovo ustreznost in veljavnost.
Nekateri goljufom nakažejo tudi več 10 tisoč evrov
Ali opažajo več goljufij z lažnimi spletnimi oglasi, smo preverili tudi na policiji, kjer so potrdili, da glede na pretekla leta beležijo porast tovrstnih prevar. Kot so dejali, beležijo tudi primere, kjer oškodovanci na spletu najdejo artikle, ki so običajno veliko ugodnejši od tistih, ki se prodajajo na priznanih spletnih straneh, izdelek pa po opravljenem nakupu ni nikoli dobavljen. "Znesek oškodovanja je običajno nekaj 100 evrov, vendar povprečje dvigujejo nakupi vozil in delovnih strojev, za katere oškodovanci vnaprej nakažejo tudi več 10 tisoč evrov," so povedali na Generalni policijski upravi.
V letu 2023 so policisti do konca meseca oktobra obravnavali 334 prijav, kjer kupec artikla pri nakupu preko spleta po plačilu ni prejel.
Policija tovrstna kazniva dejanja obravnava kot kaznivo dejanje goljufije, ker so storilci v večini primerov iz tujine, pri preiskavi sodelujejo s tujimi varnostnimi organi, Europolom in Interpolom.
Uspešnost preiskave odvisna od hitre prijave
Kot so pojasnili na Generalni policijski upravi, policija pri vsaki prijavi ukrene vse, kar je potrebno, da odkrije storilca. Policisti pri vsaki prijavi ne glede na višino oškodovanja zberejo vso potrebno dokumentacijo in vložijo kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo, njihova uspešnost pri preiskovanju tovrstnih kaznivih dejanj pa je v veliki meri odvisna od hitre prijave na policijo s strani oškodovancev.
"Pri sami obravnavi kibernetske kriminalitete sledi najpogosteje vodijo v tujino, pri čemer je eden izmed glavnih ukrepov za izsleditev storilcev mednarodna izmenjava informacij in podatkov. Slovenska policija pri izmenjavi informacij sodeluje v okviru Europola in Interpola, kot eden izmed glavnih ukrepov je tudi zavarovanje finančnih sredstev, kar pa je v veliki meri odvisno od časa oškodovanja oziroma izvršene transakcije in prijave policiji ter zakonodaje oziroma možnosti ukrepanja organov pregona v državi kamor so bila sredstva nakazana," so zapisali.
Kako policisti sledijo storilcem?
Pri odkrivanju identitete goljufov preiskovalci na spletu iščejo določene elektronske sledi, ki jih pri izvršitvah kaznivih dejanj puščajo storilci, pri tem pa so običajno odvisni od podatkov, ki se nahajajo na strežnikih v tujini. V sklopu predkazenskega postopka policisti podatke sicer pridobivajo na različne načine. Za dostop do nekaterih podatkov morajo pridobiti tudi sodne odredbe ali jih pridobivati prek instituta mednarodne pravne pomoči. Uspeh policistov pri preiskovanju spletnih goljufij je torej pogosto odvisen od podatkov, ki jih pridobijo od tujih varnostnih organov, so poudarili.
Denarna sredstva spletni goljufi po ugotovitvah policije prejemajo na različne načine. "Nekateri uporabljajo denarne mule, ki običajno sredstva prejmejo na transakcijske račune ter jih nato po navodilih spletnih goljufov dvignejo v gotovini ali prenakažejo na druge račune." Vse pogosteje pa uporabljajo tudi virtualna sredstva in druge oblike e-denarja. Policija zato v sklopu finančnih preiskav ugotavlja denarni tok z namenom, da bi ugotovili identiteto prejemnika in denarna sredstva vrnili oškodovancem.
Najbolj zanesljivi so preventivni ukrepi
Zaradi porasta tovrstnega kriminala policisti uporabnikom svetujejo naj bodo pri nakupovanju prek spleta previdni. Uporabljajo naj priznana spletna prodajna mesta in se pred nakupom prepričajo, da je vpis plačilne kartice varen. To storijo tako, da preverijo naslovno vrstico, kjer se ob varni povezavi izpiše HTTPS, kar pomeni, da je prenos podatkov kriptiran. Ob tem naj preverijo prodajalca oziroma ponudnika oglasa tako, da podatke o prodajalcu oziroma pošiljatelju ali sami vsebini elektronske komunikacije enostavno preverijo prek spletnih iskalnikov.
"Z malo truda je mogoče ugotoviti, ali gre za prevaro, saj se podatki goljufa najverjetneje že nahajajo na raznih forumih, ali listah nigerijskih pisem, ki jih z namenom osveščanja javnosti ustvarjajo nekatere ustanove."
Preverite domeno sumljive spletne trgovine
Če gre za nakup prek spletne strani, je priročno tudi spletno orodje za preverjanje domene, s katerim je mogoče ugotoviti datum registracije. Domene lažnih spletnih prodajnih mest so bile običajno registrirane šele pred nekaj tedni ali meseci, lažni prodajalci pa se kljub temu pogosto hvalijo z dolgo tradicijo spletne prodaje. Posebej je dobro biti pozoren pri nakupih, kjer se plačila izvajajo na tuje transakcijske račune ali prek plačilnih sistemov, kot sta Western Union ali Moneygram.
V primerih, ko občani prodajajo premete na spletu, je potrebno preveriti resničnost podatkov o nakazilih na njihove transakcijske račune, preden odpošljejo predmet, ki ga prodajajo. Če se zgodi, da so bili oškodovani, naj oškodovanci zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo (elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP številke) in se za prijavo čimprej obrnejo na najbližjo policijsko enoto, svetujejo policisti.
Pri pripravi prispevka smo si pomagali tudi s koristnimi informacijami in napotki, ki so objavljeni na spletni strani www.varninainternetu.si.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del