Spregovorila je o dopingu v svetovnem opernem svetu, da lahko pevci zdržijo natrpane urnike in odpojejo kljub poškodbam ali boleznim. In tudi o svoji izgorelosti ter krepčilnih ruskih dihalnih tehnikah, s katerimi si je povrnila fizične in psihične moči. Eno od trinajstih tehnik, ki imajo certifikat ruskega ministrstva za zdravje, je tudi pokazala.
Manca Izmajlova (1976) je mezzosopranistka, ki je sprva študirala pravo, ga opustila, se nato učila petja pri Zlati Ognjanovič ter sočasno delala kot natakarica. Varčevala je za avdicijo in šolnino, naredila sprejemne izpite in odšla v London, kjer je diplomirala iz muzikala in dramske igre na Mountview Academy of Theatre Arts v Londonu. Po končanem študiju se je vrnila v Slovenijo in začela nastopati kot igralka in pevka. Ko je spoznala svojega bodočega moža, Benjamina Izmajlova, ki je takrat na Konservatoriju Čajkovski v Moskvi študiral violino, se je odločila prekiniti svojo kariero v Sloveniji in nadaljevati s študijem.
Leta 2003 se je preselila v Moskvo in začela študirati operno petje na Akademskem glasbenem kolidžu P. I. Čajkovski. Pred odhodom iz Moskve sta z možem z Ruskim državnim simfoničnim orkestrom kinematografije tam posnela dva albuma, Slovanska duša (2007) in Slovensko srce (2008), ki sta dosegla platinasto naklado. Nove orkestracije je napisal Slavko Avsenik mlajši.
Poleg teh dveh je izdala še pet albumov. Izvaja operno in popularno glasbo. Njen repertoar obsega več kot 350 klasičnih in modernih skladb. Poje v petindvajsetih jezikih in govori več jezikov: angleščino, italijanščino, nizozemščino, nemščino, ruščino. Doslej je imela več kot tisoč nastopov po vsem svetu. Poučuje mlade in predava poslovnežem. Izdala je knjigo Vdihni življenje s polnimi pljuči (2020), katere velik del je posvečen trinajstim vajam znamenite ruske dihalne telovadbe po metodi A. Strelnikove.