"Našel sem fizično ljubezen; našel sem ljubezen do ženske, do otroka. Tega, kar nisem našel, pa je ljubezen do vsega, kar je. Tega se še vedno učim.
Bil sem diplomiran ekonomist in končal sem prvo stopnjo strojništva in kot tak sem bil zelo uporaben za menedžerja, ki ima nekaj tehničnega znanja in nekaj ekonomskega. Kot takega so me tudi v Iskri nastavili, da bom neke vrste deklica za vse. Vendar tam nisem našel ljubezni.
Nekaj časa sem zelo trpel. Videl sem, da se vse sesuva, kar sem bil naučen spoštovati in imeti rad. Nisem hotel samo pobegniti, hotel sem tudi nekaj dati od sebe. Zdelo se mi je, da me kličejo begunci, ljudje v begunskih taboriščih, ki so praktično na odpadu. Nikoli me ni zanimalo delati za denar, hotel sem biti koristen.
Šli smo na različne konce sveta, ker nismo hoteli moriti. Nisem si mogel zamisliti, da bom moral streljati in pobijati druge ljudi. Že trakrat sem iz študija budizma in drugih, bolj z umom ukvarjajočih se tradicij, vedel, da je vse v glavi.
Kaj ostane na koncu? Spomin bo šel. Srce ti ostane. S srcem se držiš na vesolje, s srcem se držiš na naravo, na soljudi," je povedal Tomo Križnar.
