Italijanska poslanka Tatjana Rojc o tem, zakaj ji je skoraj žal, da ne živi v Ljubljani

Tilen Artač je v najnovejšem podkastu 1,2,3 … bis! na odru Slovenske filharmonije gostil Tatjano in Vereno Rojc, teto in nečakinjo, ki ju druži ljubezen do glasbe. Mlajša se z njo profesionalno ukvarja (je violinistka Slovenske filharmonije), medtem pa jo Tatjana Rojc predvsem zelo rada posluša in poje, inštrumentov ne igra.

Glasba obe spremlja že od malih nog, Tatjana Rojc se spominja svoje mame, kako jim je pela in kako jih je petje spremljalo vsepovsod, njen brat (Verenin oče) je bil vrhunski glasbenik. Prav poseben izziv ji predstavlja sodobna glasba. 

"Sodobna glasba je misel, razmišljanje, racionalnost, ki se prelevi v zvok …", razmišlja in ob tem doda, da si ne smemo predstavljati, da bomo šli na koncert samo zato, da se bomo zabavali. Glasba je mnogo globlja: "Glasba je nekaj, kar nas plemeniti, kar nas izziva, kar nam gre skozi možgane in skozi dušo ali pa srce."

Ob tem se ji zdi zelo pomembno, da Slovenska filharmonija prireja tudi cikel koncertov sodobne glasbe. "Mi je skoraj žal, da ne živim v Ljubljani, ker bi gotovo dala v vrsto različne žanre in jih potem postavila nekako v intimni dvogovor," pravi Tatjana Rojc. 

Zelo blizu je sodobna glasba njeni nečakinji Vereni Rojc, ki se po pripovedovanju očeta spomni, da jo je sodobna glasba (bolj kot Mozart) pomirila v najzgodnejšem otroštvu.

Pravi, da je koncert sodobne glasbe lahko izjemno zanimiv tako zvokovno kot vizualno ("ko so na odru neki čudni inštrumenti, ki se ne uporabljajo na navadnih koncertih simfonične glasbe").

Pri sodobni glasbi se ji zdi izjemen privilegij, da se je s skladateljem mogoče pogovoriti o njej, kar z Mozartom ali Beethovnom ni mogoče. Sama je med pogovorom delila svojo izkušnjo, ko se je šele tedaj, ko je s skladateljem sedela na kavi, zavedala, da je detajle njegovega dela napačno razumela: "On mi je potem razložil nekatere stvari in to je privilegij ..."

Celotni podkast si oglejte tukaj.