Tomo Križnar zaupal, kaj je zanj najboljša droga na vsem svetu

Toma Križarja poznamo predvsem kot aktivista za človekove pravice, malokdo pa ve, da je tudi velik ljubitelj glasbe, predvsem klasične. O tem se je pogovarjal v podkastu 1,2,3 ... bis! z gostiteljem Tilnom Artačem in 'sogostom' Igorjem Drnovškom. "Enkrat si povedal, da je za tebe glasba kot neka zdrava droga …" je gosta k pogovoru o tem spodbudil Artač. "Ja, seveda, najmanj kontraindikacij ima," pravi Tomo Križnar, z njim pa se še kako strinja tudi Igor Drnovšek - profesionalni klasični glasbenik, tenorist Slovenske filharmonije, po izobrazbi (in nekdaj tudi v praksi) pa profesor geografije.

Na gostiteljevo vprašanje, ali je nekdanji profesor tudi svoje učence 'navlekel' na to zdravo drogo, Drnovšek odgovori: "Ja, jaz sem sam zadrogiran, tako da upam, da so se tudi oni potem mogoče prek mojega razmišljanja zadrogirali z glasbo." In doda, gre za za poceni in učinkovito drogo, ki se je človek težko odvadi. Z glasbo izražamo veselje, žalost in vsa druga čustvena stanja in prav v vseh je glasba lahko čudovita opora. "Jaz sem slovenske ljudske pesmi in tudi klasiko začutil najbolj, ko sem bil najdlje proč. Nekje v Avstraliji se spomnim, mi je poslala Ljuba (Ljuba Janče, op.a.) kaseto in sem jo poslušal in me je res privzdignilo, ker mi je tako manjkalo. Sem bil kot žejen sredi Sahare. Podobno je tudi s klasiko. Jaz sem jo najbolj doživljal v Avstraliji, ko sem potreboval ohraniti svojo identiteto med temi zelo preprostimi Avstralci," podeli svoje doživljanje glasbe Tomo Križnar. 
 

Glasba mu pomaga ohranjati identiteto in zato se je pred naslednjim odhodom v Afriko še kako razveselil Drnovškovega povabila na dva prihajajoča koncerta Slovenske filharmonije: "Najhuje je, če ne veš več, kdo si, od kod si prišel, kdo so tvoji ljudje. Še huje pa je, če dvomiš o vsem in ne verjameš čisto nič več. Ni ga večjega trpljenja od trpljenja človeka, ki dvomi o vsem," je prepričan Križnar.  

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete spodaj.