Minevajo štiri desetletja, odkar je Helena Blagne kot 12-letno dekletce prvič stopila na oder in začarala občinstvo. Ni bilo vedno lahko, a pravi, da ji je bilo petje položeno v zibelko.
Borut Pahor je v zadnji letošnji ediciji Mastercard® podkast navdiha gostil eno najbolj prepoznavnih glasbenih osebnosti v Sloveniji, ki je na slovenskih odrih že štiri desetletja, prav toliko časa pa s svojimi nepozabnimi uspešnicami osvaja srca številnih. "Ena in edina, diva Helena Blagne," je napovedal svojo gostjo, ki je znana po izjemnem glasu, glasbeni strasti in nepopustljivem delovnem tempu. Prodala je več kot dva milijona plošč doma in v tujini. Trenutno se pripravlja na koncert, ki se bo ob bogatem jubileju zgodil v ljubljanskih Križankah.
Helena Blagne praznuje 40 let glasbenega ustvarjanja.
Pred natanko štiridesetimi leti je kot 12-letno dekletce stopilo na oder festivala Prvi glas Gorenjske na Jesenicah in s pesmijo Santa Lucia začarala vse. Še danes se rada spominja tistih trenutkov, ko je prestopila neki novi prag življenja: "Tak aplavz sem dobila, da od tistega večera naprej nisem več mirno spala. Takrat se je v mojem življenju zgodila neka čarovnija."
Že kot deklica je vsakomur, ki jo je vprašal, kaj bo Helenca, ko bo velika, jasno in glasno odgovorila, da bo pevka. Pravi, da je bila tudi v šoli glavna, odri so bili njeni, rada je nastopala. "Glasba je res moje življenje. To ti je položeno v zibelko," je prepričana. Dve leti po zmagi na Jesenicah je postala še najboljša slovenska amaterska pevka, dobila je pokal revije Antena, kar ji je tedaj pomenilo ogromno.
Bila je stara zgolj 12 let, ko je osvojila srca publike.
S šestnajstimi leti je začela prepevati v bandu in se kar nekaj časa kalila v različnih skupinah in žanrih. Ko so njene sošolke s srednje ekonomske šole hodile smučat v Kranjsko Goro, je ona hodila po koncertih. Profesionalno in resno pa se je z glasbo začela ukvarjati pri 20 letih.
Preboj se je zgodil leta 1986, ko je na makedonskem festivalu v konkurenci izjemno dobrih jugoslovanskih pevcev dobila prvo nagrado občinstva. Skladba, ki jo je tedaj odpela – Koga te nema – v Makedoniji še danes velja za eno najlepših zimzelenih pesmi.
Vizualna urejenost je le en delček
Heleno Blagne poznamo po izjemnem glasu in stasu. Ne glede na to, na kakšen dogodek se odpravi, vedno je do podrobnosti urejena. "Moja rdeča nit je glamur," pravi, a hitro doda, da sta vsak videz in mladost kratkega diha, če umetnik nima strokovnega znanja (tudi sam talent je premalo). Poleg tega pa je izjemno pomembno trdo delo. "Starši so me naučili, da moraš trdo delati, nič v življenju nam ni podarjeno. Moja življenjska filozofija je disciplina in trdo delo, ker enostavno drugače ne gre. Tukaj ni bližnjic, tukaj ni polovičarstva," pravi.
Ogromno časa je vložila v svoje znanje, izobrazbo, veliko je delala, ob še doda, da so bile potrebne tudi žrtve. Prizna, da v teh štiridesetih letih ni bilo vedno lahko. Rodila se je na 'trg' z 20-milijonskim občinstvom in se čez noč znašla na zelo mikro področju: "Če želiš toliko let tukaj delovati, moraš znati zelo dobre vleči poteze, da se te ljudje ne nasitijo."
Biti urejen je pomembno, a še zdaleč ne edino - pravi diva slovenske glasbene scene.
Polne koncertne dvorane pričajo, da se Helene Blagne občinstvo še ni nasitilo. Njena prezenca je izjemno karizmatična in tudi to je odlika vrhunskih umetnikov. Na prav vsakem koncertu se občinstvu v celoti preda, kot da bi bil to njen prvi in hkrati zadnji koncert. "Vedno želim, da gredo ljudje zadovoljni s koncerta," pravi. Kot ona sama čuti glasbo, tako se trudi, da bi tudi ljudje začutili njeno zgodbo: "To je posebna energija, ki se širi z odra do občinstva in nazaj. To je velika strast, moč, iskreno čustvo, to so velike emocije. Zelo težko z besedami opišem, kako sama čutim glasbo. Vem, kaj ljudem dam in koliko mi ljudje dajo nazaj."
"Vedno verjamem v dobro"
Kot je sanjala kot 12-letno dekletce, sanja še danes in ohranja strast, saj ima neizmerno rada to, kar počne. Zato tudi ve, da je nujno, da se včasih malce umakne, da se spočije, da dobi nove navdihujoče cilje, nove ideje ter da nastanejo nove pesmi. Pa čuti, katera izmed njih bo uspešnica? Pravi, da so določene skladbe v njenem repertoarju, za katere je enostavno vedela, da bodo uspešnice. Med njimi omeni Naj nihče me ne zbudi, Reci mi, Moj dom, Ti boš vedno prvi. To so pesmi, v katerih se ljudje najdejo, se z njimi identificirajo.
Borut Pahor ob tem svojo sogovornico izzove z vprašanjem, katero svojo pesem bi izbrala, če bi morala izbrati eno samo. Izbrala je pesem Moj dom. Zakaj? Takole odgovori: "Tekst sem napisala, ko sem bila tri mesece na turneji v Avstraliji. Stara sem bila 26 ali 27 let in imela sem strašno nostalgijo po domu."
Helena Blagne verjame v dobro in da se stvari izidejo tako, da je prav.
Helena Blagne pravi, da kot izvajalka dela s čustvi, zato je nemogoče ločiti osebno od poslovnega. Če je srečna, prepeva lepše in boljše. Ko pa časi niso najbolj svetli, oporo vedno najde v svoji družini. "Saj veste, družina je najbolj pomembna," pravi. Že njena mama ji je govorila, da za dežjem vedno posije sonce, in to verjame tudi sama: "Vedno verjamem v dobro. Vedno verjamem, da se stvari tako izidejo, kot je prav. Verjamem, da če dobro delaš, dobro prejemaš, in obratno."
Ne dovoli si, da bi nazadovala
Helena Blagne je skozi svojo kariero navduševala (in to počne še vedno) v različnih žanrih - od opernih arij do zabavne glasbe. Pravi, da je izjemno pomembno negovati pridobljeno znanje, sama si ne dovoli, da bi nazadovala. "Vokalno je treba biti ves čas fit," pove. Vedno je rada sprejemala konstruktivne kritike in se na podlagi njih še dodatno izpopolnjevala. "Tudi doma sem vedno rekla mami: 'Ne me preveč hvaliti, povej mi, kaj je narobe, da se znam popravljati," pravi.
Sogovornika sta se strinjala, da je šaljenje na svoj račun odlika velikih.
Kljub izjemni predanosti in delu pa se tudi divam, kot je Helena Blagne, zgodi, da pozabijo tekst. Enkrat samkrat se ji je to zgodilo, in sicer na koncertu v Novi Gorici. Takrat so se z občinstvom dobro nasmejali. Pela je Traviato, in ker ni bilo tenorja, je sama zapela obe vlogi.
"Jaz pojem napitnico iz Traviate in pride tekst: 'V vaših prsih kipečih budi se slast brez meja.' Jaz sem pa zapela: 'V vaših prsih visečih budi se slast brez meja," simpatično pripoveduje Helena Blagne skozi napade smeha, ki jih imata s sogovornikom. Tudi to, da se človek zna pošaliti na svoj račun, je odlika velikih.
Pravi, da bo njeno glasbeno slovo - ko bo čas - dostojanstveno.
Helena Blagne je pogosto omenjena tudi v rumenem tistku, čeprav svoje zasebnosti ne izpostavlja rada. Omeni le to, da zelo rada potuje ter da se je na trače navadila in je ne ganejo. Sama dela in je usmerjena k veliko večjim stvarem. In jih bo delala, vse dokler jo bo občinstvo imelo rado, a ne bo vztrajala predolgo. Poslovila se bo v svojem slogu: "Jaz sem bom ob pravem trenutku poslovila, ker je treba ohraniti dostojanstvo. Kot ti začne glas nagajati, ko pridejo določena leta, ko to ni več to – je treba lepo reči bobu bob in se posloviti."
Ni še čas za slovo, Helena Blagne je še kako aktivna, in kot ji je ob koncu pogovpra dejal sogovornik Borut Pahor, upamo, da bo še dolgo: "Naj vam povem, če smem reči v imenu vseh naših ljudi, da vas imamo zelo radi in da še veliko pričakujemo od vas tudi naprej."
