Dedek Mraz nas je predčasno obiskal kar na uredništvu ...
Siva kučma, bela brada, topel kožuh, zvrhan koš; joj, že prišel je med nas, stari dobri dedek Mraz ...
Se še spomnite vznemirjenja, ki ste ga včasih občutili, ko ste skupaj z desetinami preostalih otrok v dvorani ali na mestnem sprevodu na vse grlo kričali to pesmico? Kako nestrpno ste čakali, da vidite dobrega moža, kaj vse ste mu želeli povedati, katera darila naročiti?
Na Metropolitanu smo imeli presneto srečo, da smo lahko podoživeli svoje otroštvo. Dedek Mraz nas je namreč obiskal kar na uredništvu, potrpežljivo prisluhnil našim željam, posnel selfije z vsemi, ki so to želeli, in se razgovoril za naš podkast Metro Minutke.
Med drugim nam je zaupal, kako v napornem decembrskem urniku poskrbi za formo, kaj spada med njegovo obvezno opremo, kako je z rivalstvom med njim, Božičkom in Miklavžem, zakaj starši absolutno ne bi smeli deliti otrok na pridne in poredne in ali mu zimzelena pesem, ki smo jo pocitirali tudi v uvodu v pričujoči članek, glede na decembrsko vseprisotnost kdaj čisto malo stopi na živec.
In nam za konec položil na srce: "Imejte se radi, kjerkoli boste, dedek Mraz vas ima pa vedno rad!"
Položeno v zibko
Za Dedkom Mrazom se skriva Valter Virant, po izobrazbi informatik, sicer pa se opisuje tudi kot predan družinski človek: Vesnin mož in oče treh otrok, Karin, Boruta in Lenarta, ki ga naši bralci morda bolje poznajo pod umetniškim imenom Andrei Lenart in sodi med naše najuspešnejše igralce v tujini: pred časom smo denimo pisali, da je v zadnjem filmu zaigral ob hollywoodski legendi Jeanu-Claudu Van Dammu.
"Pred dolgimi leti sem kar nekaj časa igral v Šentjakobskem gledališču. V decembrskem času se je vedno pojavila potreba po dedku Mrazu, ker smo igrali razne otroške predstave in tako dalje. Takrat sem začel," opiše svoje začetke preoblačenja v dobrega moža.
"To je bilo pred več kot tridesetimi leti. A se je zgodilo, da sem se v to vlogo vživel in imam danes občutek, kot da mi je bilo vse to položeno v zibko. Pa še rojen sem prvega januarja, tako da se vse nekako poklopi."
Ko dedek Mraz pokliče dedka Mraza, ali bi ga menjal
Ko se človek odloči, da bo poklicno dedek Mraz, najprej potrebuje opremo, pravi Virant. "Imel sem srečo, da sem med neko predstavo spoznal kostumografinjo Ino, ki se je ponudila, da mi bo po meri naredila plašč Dedka Mraza po podobi slikarja Maksima Gasparija. To je plašč, ki ga nosim še danes, in ko ga oblečem, postanem čisto drug človek."
Gaspari je že leta 1952 na treh razglednicah upodobil slovenskega dedka Mraza, kot ga poznamo danes. Sivolasi bradati dobri mož nosi kožuhovinast plašč z izvezenimi slovenskimi cvetlični ornamenti, polhovko, visoke usnjene škornje, koš in palico. Dedek Mraz je tako postal pomemben del slovenske tradicije, njegov obisk pa je bil pred nekaj leti vpisan na seznam slovenske nesnovne kulturne dediščine.
"Ko imaš enkrat svojo opremo, pa začneš. In glas o tebi se širi," nadaljuje Virant. "Praviloma je bilo tako, da kjer sem se enkrat pojavil kot dedek Mraz, so me želeli še drugo leto. Ampak žal za vse zmanjka datumov ..." Zato je že razmišljal, da bi v posel vpeljal še sinova, a zaenkrat ni interesa.
Občutek ima, da mu je bila vloga dedka Mraza nekako položena v zibko.
Seveda ni edini dedek Mraz "na trgu", a kot pravi, si ne kradejo posla, za vse ga je dovolj. Kar se tiče sprevodov v Ljubljani, to že leta tradicionalno pokriva Robert Waltl iz Mini teatra, vseeno pa tudi Virant kdaj vskoči.
"Seveda me pokliče, kadar zboli ali pa ima slučajno druge načrte. Ali drugače: dedek Mraz pokliče dedka Mraza in ga vpraša, ali bi morda lahko vskočil. (smeh) Tako da sem že bil tudi na sprevodu v Ljubljani. To je res posebno doživetje, lahko rečem, da če si dedek Mraz, je največ, kar lahko narediš, da sodeluješ na takem sprevodu. Je pa to kar malo hecen občutek, ker v nekem trenutku si zvezda, tri tisoč ljudi ti maha, potem pa snameš kostum in greš čez mesto neopažen, nihče ne ve, da si to ti."
Morda vas zanima tudi:
- Prihajata Božiček in dedek Mraz, tukaj ju lahko srečate
- Pomoč za otroke z rakom: obiskal jih bo dedek Mraz, vi pa lahko prispevate ...
"Drive-in" dedek Mraz
Kot dedek Mraz obiskuje šole, vrtce, podjetja, če je želja, pa pride tudi na dom, za ožji družinski krog. "V največji meri so to podjetja, ki organizirajo dogodke za otroke zaposlenih. Največkrat je pred mojim obiskom še kakšna predstava, jaz pa program prilagodim temu. Če je prej predstava, ki je trajala 45 minut, potem sem čim krajši, saj vem, da so otroci nestrpni."
Aktiven je bil celo med pandemijo koronavirusa, ko je otroke pozdravljal prek Zooma, po dogovoru pa zanje pripravljal tudi posnetke. Neko podjetje je predlagalo celo posebno obliko stika z otroki: drive-in dedek Mraz.
"Bil sem v garažni hiši, mimo je pripeljal avto, otroci do mene, avto naprej in tako dalje. (smeh) Je pa tudi meni osebni stik v tistem času zelo manjkal. Saj je bilo super, da smo imeli vsaj Zoom, ampak to ni isto. Poleg tega sem si moral doma urediti poseben prostor za snemanje teh posnetkov in vsega preostalega. Hčerka takrat še ni vedela, da sem dedek Mraz, in sem moral vse skrivati pred njo. (smeh) V Mini teatru je gledala predstavo in se mi na koncu usedla v naročje, pa ni ugotovila, da sem to jaz. Doma mi je rekla le, da dedek Mraz diši enako kot oči. (smeh)"
Ob neizogibnem razkritju je sprva sledilo veliko razočaranje. "Rekla mi je, da bo poskrbela, da bodo njeni otroci že pri enem mesecu izvedeli, da dedka Mraza ni, da ne bodo potem tako zelo razočarani. (smeh) Pa seveda so sledila vprašanja: a potem tudi Božička in Miklavža ni? Pa zobne miške? Ampak to je trajalo kak dan, potem se je vse spremenilo. Zdaj hoče biti ves čas zraven in pomagati pri celotnem procesu."
Dedek Mraz ima od letos tudi svoj skrivni dnevnik.
Skrivni dnevnik dedka Mraza
Projektu "dedek Mraz" se je letos pridružila še knjiga Skrivni dnevnik dedka Mraza, ki jo je napisala avtorica več otroških knjig Darja Divjak Jurca, ilustrirala pa fotografinja in oblikovalka Saša Kovačič.
"Že nekaj let sem razmišljal, da bi bilo dobro zmaterializirati, kar počnem. In knjiga je za to odlična stvar, še posebej otroška slikanica. Približno petnajst let sem delal na Mladinski knjigi, sicer kot informatik, a sem tam spoznal številne kreativne ume. Tam sem spoznal tako Darjo Divjak Jurca kot Sašo Kovačič. Darja je danes samostojna pisateljica, povabil sem jo k sodelovanju in prišla je do odlične ideje, da naredimo dnevnik, kamor lahko umestimo vse zgodbe dedka Mraza in ta projekt v naslednjih letih še nadaljujemo."
Knjiga je na voljo v vseh bolje založenih knjigarnah in na spletu, možen pa je tudi neposreden odkup s strani podjetij, ki se, pravi Virant, velikokrat odločijo, da bodo slikanico dodali otroškim darilom. Ko se otroci udeležijo dogodka, kjer jih zabava dedek Mraz, na koncu v svoji vrečki najdejo še njegov skrivni dnevnik.
Glavni namen slikanice je sicer spodbuditi otroke in starše k (skupnemu) branju, saj je najlepše darilo otroku tisto, s katerim mu podarimo svoj čas.
Ob zaključku pogovora Virant pravi še, da bo dedek Mraz ostal, dokler mu bodo moči dopuščale. "V dobrem imam še naslednjih sto let," se nasmehne. V tej vlogi namreč še vedno izjemno uživa, edino, kar mu vsako sezono znova malo nakravžlja živčke, je razmislek o tem, kaj novega ponuditi otrokom.
"Vedno iščem nekaj novega in aktualnega, na primer like iz risank, ki so trenutno popularni, kakšno zanimivo dogajanje ... to ni vedno najlažje. In še vedno imam tremo, čeprav to počnem že toliko časa. Ponoči se včasih zbujam in si v glavi ponavljam besedilo. Ampak ko sem na odru in ko steče, je pa super!"
Če bi želeli dedku Mrazu letos napisati kakšno pismo, ga najdete tudi na družbenih omrežjih: na Facebooku na strani Dedek Mraz s skrivnim dnevnikom, na TikToku in Instagramu pa pod vzdevkom @tvoj_dedek_mraz.
