V pogovoru, ki smo ga tokrat naslovili Mladi in politika, smo se pogovarjali s predsednikom Gibanja Svoboda Mladi Matejem Grahom.
S predsednikom Gibanja Svoboda Mladi Matejem Grahom smo se pogovarjali o začetku njegove politične kariere, o tem, kako je izbiro poklica sprejela družina, povedal pa je tudi, kaj mu predstavlja politika. Spregovorili smo tudi o različnih vplivih populizma, posledicah družbenih omrežij in načinih, kako za politiko v podmladku angažirajo mlade ter naslavljanje katerih tematik vidijo kot prioritetno.
Prihajate iz Pomurja. Kako je vaša domača regija zaznamovala pogled na politične prioritete, ki jih zagovarjate?
Zagotovo je splošno znano, da imamo kdaj občutek, da smo nekoliko pozabljeni oziroma odrinjeni od centra Slovenije, recimo Ljubljane. S strani domačih je prisotna tudi predstava, da ko enkrat zapustiš domači kraj, si ga zapustil za vedno. Sam pa menim, da je ta predstava napačna, saj preneseš vrednote in tisto, kar te zaznamuje, tja kamor se preseliš. In ta načela in vrednote zagovarjaš.
Sam menim, da smo Prekmurci včasih celo preveč pošteni, smo tudi delovni ljudje in menim, da tega v politiki večkrat manjka. Sam nikoli ne bom pozabil na svoje rodno Prekmurje, nenazadnje sem še vedno tudi mestni svetnik v občini Murska Sobota. Kljub temu da smo na drugi strani Slovenije se z veseljem vsedem v avto ali pa na javni prevoz in se odpeljem tudi na sejo, da sem lahko vpet v lokalno dogajanje in da soprispevam ter zagovarjam interese Prekmurja tudi v Ljubljani.
Na evropskih parlamentarnih volitvah ste tudi sami kandidirali. Kakšna izkušnja je bila to za vas in ali bi na prihodnjih evropskih volitvah ponovno kandidirali?
Moram reči, da je bila to do zdaj ena največjih preizkušenj, na katero sem ponosen. Ponosen sem tudi na rezultat, ki smo ga kot stranka dosegli: seveda smo si kot stranka in tudi sam sem si želel, da bi dobil to priložnost in postal prvi Pomurec, ki bi postal prvi evropski poslanec. Ni manjkalo dosti. Ampak rezultat ni razočaranje, je velika motivacija za naprej. Predvsem pa sem ponosen, da smo skozi celotno kampanjo, predvsem v moji ekipi, bili samo mladi. Tudi sam sem začel kot voznik na veleposlaništvu republike Slovenije na Dunaju in se zavedam, kaj pomeni, ko začneš pridobivati izkušnje.
In izkušnje, ki jih dobiš skozi kampanjo, te zaznamujejo in te naredijo boljšega. Ta ekipa bo zagotovo to nesla s seboj, sem jim zelo hvaležen in bomo to zagotovo ponovili. Ali bo to na evropskih volitvah težko povem, ker so se evropske volitve ravnokar zaključile. Na nek način je to bila velika želja, da kot Pomurec pripeljem Pomurje tudi v Bruselj ne samo v Ljubljano. Po drugi strani pa da zastopam interese Slovenije in postavim temelje, kako jaz vidim, da bi moral evropski poslanec delovati. Ker večkrat je mišljeno, da ko si enkrat izvoljen v Bruselj si nekoliko odmaknjen od Slovenije v bruseljskem mehurčku, kot ga imenujejo, sam pa ne verjamem, da je to tako očitno in verjamem, da lahko še kako pomagaš Sloveniji, predvsem na tistih področjih, kjer si Slovenija to najbolj zasluži.
V podkastu Dela Moč politike sta aprila letos gostovala predsednik podmladka SD-ja in takratna predsednica podmladka SDS-a. Izpostavila sta, da podmladki med sabo dobro sodelujejo. Bi se s tem strinjali?
To, da dobro sodelujejo, me ne preseneča (smeh). Hecam se, šalo na stran. Podmladki moramo skupaj delovati. Namen podmladka vseh političnih strank bi moral biti primarno, da zastopamo interese mladih, ki so večkrat bili preslišani, moramo pa reči, da se ta trend zdaj zagotovo spreminja, predvsem v naši stranki. Imamo skupne teme, potrebno je, da se najdemo tam, kjer so skupne točke. Pomembno je, da pri določenih temah najdemo širši kompromis, zato da lahko sprejemamo neke konkretne spremembe, ki ciljajo na širšo družbo. Zato to sodelovanje podpiram, je pa res, da ima vsak svojo vizijo, vsak ima svoje cilje in tudi svoje vrednote.
Katere so skupne točke, ki jih imate z ostalimi podmladki?
Zagotovo so ena najbolj perečih, na katero v podmladku že veš čas opozarjamo, stanovanja in duševno zdravje. To so teme, za katere je potrebno, da skupaj iščemo rešitve. Bi pa želel, da bi imeli na koncu še eno skupno točko: politični podmladki smo ustvarjeni z razlogom in ta je, da nismo politični aparat svoje stranke. Sam menim, da etablirane stranke včasih uporabljajo podmladke prav za to. Zato želimo, da se tukaj najdemo in da smo predvsem mi tisti, ki smo kritiki, ampak ne samo takrat, ko matična stranka noče komentirati določenega dejanja bodisi koalicijskega partnerja ali opozicije, ampak da, ko kritiziramo in prav je, da kritiziramo, predlagamo tudi rešite.
Dr. Robert Golob nas od prvega dne spodbuja, da sami podajamo pobude, da tudi kritično opozarjamo na tisto, kar nam ni v redu, vendar se sami tega lotevamo znotraj stranke. Torej če se z nečim ne strinjamo, to povemo na glas, povemo pa tudi, kaj predlagamo kot rešitev. In presenečeni bi bili, koliko teh pobud je tudi upoštevanih. Zato ker to je konec koncev smisel delovanja političnega podmladka: nagovarjamo mlade, po drugi strani pa zagovarjamo interese mladih in skozi politični proces tudi to poskušamo izpeljati.
Kako bi sami nagovorili mlade, če bi jih lahko? Zakaj je participacija v politiki tako pomembna?
Pomembna je zato, ker mladi smo tisti, ki soustvarjamo prihodnost. Mladi smo tisti, ki nam mora biti mar v kakšnem okolju bodo živeli naši otroci in njihovi otroci. Mladi smo ne le prihodnost, zagotovo smo že sedanjost. To predstavlja tudi naš slogan podmladka: bodi nosilec sprememb. Pomembno je, da se aktiviramo, vsak na svojem področju, pomembno je, da soprispevamo k temu, da ustvarjamo boljšo družbo.
Organiziramo številne dogodke, katere se udeležujejo številni simpatizerji, ne samo člani. In lahko povem, da ko pridejo mladi, simpatizerji, ki jih zanima, kako delujemo in ko vidijo, da imamo tudi politične delavnice, odpiramo teme na področju kulture, področju športa, področju stanovanj, duševnega zdravja,… Ko se pogovarjamo o teh temah, se vsak najde in na koncu je velik procent teh ljudi, ki se potek aktivno angažira in tudi začnejo aktivno sodelovati znotraj podmladka.
Ugotovitve študije, ki je bila opravljena na Univerzi v Potsdamu v Nemčiji, so razkrile, da je bila skrajno desna stranka AfD zelo aktivna na TikTok-u in bila pri nagovarjanju volivcev, ki so prvič volili, dvakrat učinkovitejša kot vse stranke skupaj, kar je prispevalo tudi k njihovemu volilnemu uspehu. Tudi v našem prostoru je npr. podmladek SDS-a na Tik Toku zelo aktiven. Ste razmišljali, da bi se tudi v vašem podmladku na tej platformi bolj aktivno angažirali?
Zagotovo. Imamo že plane kako se bomo lotili TikToka. Tudi sam se ga preizkusil in preizkušal na nek način v času evropske kampanje: kako in na kakšen način bi lahko nagovarjali mlade tudi skozi to platformo. Nek del odgovora sem že podal: problem, ki ga imamo je ta, da kot družba včasih pogledamo samo naslov, pogledamo platnico, kako izgleda, ne posvetimo pa se vsebini.
Zato je pomembno, da ko se lotiš takega projekta, da tudi imaš strategijo, kako bomo nastopali in kako bomo prezentirali določene informacije tudi skozi to platformo. V času zadnjih dveh let, smo se bolj kot socialnim omrežjim, posvetili zakonodajnim predlogom. Imamo namreč veliko vzpodbude znotraj stranke, naši predlogi so slišani in upoštevani, zato je pomembno, da te naloge prevzamemo odgovorno.
Bom pa vseeno dal en utrinek iz kampanje: tisti, ki so me skozi kampanjo spremljali, so videli, da sem bil res zelo aktiven na vseh socialnih omrežjih, delal sem veliko posnetkov, ki so se dejansko nanašali na problematike mladih in širše, tako v Sloveniji, kot tudi v Evropi.
Poskušal sem to naslavljati: ne samo kot izziv ali problem, ampak sem predstavil tudi potencialne rešitve. Pa vendarle: kljub vsemu je največ ogledov dobil moj posnetek z babico, ko sva kuhala tradicionalno prekmursko jed Dödole, ki je presegel celo milijon ogledov. In kaj mi to pove? Kljub temu, da je ta posnetek imel vsebino v ozadju: torej medgeneracijski dialog, medgeneracijsko sodelovanje in predvsem, da se moramo zavedati, da nas starejši lahko še marsikaj naučijo in predajo znanje.
Ampak konec koncev mislim, da ni bilo to ključno sporočilo povzeto na drugi strani, ampak to, da ljudje rabijo zelo splošne informacije. Ljudje rabijo zabavo. Tako da to je lahko eden od načinov, kako se lotimo te platforme: torej da na eni strani naredimo privlačno vsebino, znotraj tega pa damo tudi tiste vrednote, ki jih zagovarjamo in pa ključna sporočila.
Aprila ste bili ponovno izvoljeni za predsednika podmladka Svobode. Na kakšen način ste vključeni v delo stranke in koliko se vaši predlogi upoštevajo?
V naši stranki je že od samega začetka predsednik podmladka že po statutu vključen v izvršni odbor stranke. Torej je del te strukture, ki usmerja tako politično in strukturno, kam stranka gre. Stranka tudi sprejema najpomembnejše odločitve. Konec koncev tudi s svojim delom v podmladku smo pridobili zaupanje do te mere, da smo dobili podpredsednico stranke: to je postala Sara Žibrat, poslanka v državnem zboru. Je podpredsednica Gibanja Svoboda in s tem je tudi članica v izvršnem odboru stranke. Včasih se pošalim, da nas je vedno več v izvršnem odboru, mogoče bomo celo mladi kdaj imeli večino v izvršnem odboru.
Ampak šalo na stran: mislim, da je to tisto, kar potrjuje, da smo v preteklih dveh letih naredili velike zadeve, da smo se dokazali tudi znotraj stranke. Večkrat smo bili glasni in kritični in naši predlogi so bili upoštevani. Nenazadnje imamo veliko svetnikov po Sloveniji, občinskih in mestnih svetnikov, imamo podžupane po Sloveniji, bil sem drugi na listi za evropske volitve, kar je spet en velik pečat: torej potrditev, da delamo dobro.
Predsednik stranke Robert Golob zelo ceni delavnost in aktivnost. Ker smo kot podmladek dokazali, da znamo delati ter delamo prave stvari, nas zelo rad vključi v odločanje o prihodnosti stranke. Ne samo jaz, tudi ostali so vključeni v politični proces na način da prevzemajo odgovornost, da se učimo predvsem iz svojih napak in da bomo iz tega odnesli največ, kar se da.
Pomembno je, da zrastemo v odgovorne, v poštene politike in na koncu negujemo tiste vrednote, zaradi katerih smo vstopili v politiko. Je pa res, da sem zdaj v fazi, ko je to moj zadnji mandat, ne zato, ker bi si to želel, zagotovo bom sicer še aktiven v podmladku, ampak ker je v Sloveniji starostna omejitev 32 let in bom to tekom mandata to starost presegel, zato gradim na tem, da se gradi močna struktura ekipe, da se nastavijo temelji za naslednjega predsednika ali predsednico, ki bo prevzel te vajeti.
Delo politika je lahko tudi nevarno. Ste že bili v situaciji, ko ste potrebovali varnostnike ali so vas morali zaščititi?
Ne, nisem se nikoli znašel v tej situaciji in srčno upam, da se nikoli ne bom. Če se bom slučajno kadarkoli znašel v tej situaciji, bom prvo samokritično pogledal v sebe, ker potem tudi jaz verjetno nekaj narobe delam oziroma sem nekaj narobe naredil. Zagotovo se pa najdemo s kakšnimi kritiki: jaz sem človek, ki je zelo rad na terenu. Ko pristopi do mene kritik, si pa vzamem še kakšno minuto več. Če vidim, da je debata vroča, ga tudi povabim na kavo: nimam s tem problema. Vesel sem, da živimo v državi, kjer je to mogoče, kjer smo varni.
Na spletni strani podmladka lahko preberemo, da je vaša prednostna naloga ureditev področja psihoterapije. Kaj želite spremeniti na tem področju?
To je eno izmed najbolj perečih tem, ki jih imamo sedaj v Sloveniji. Stanje, ki ga imamo je alarmantno, praktično vsak teden vidimo eno zgodbo v medijih kaj se dogaja v osnovnih in srednjih šolah ali kasneje. Menim, da jo je potrebno jemati s polno resnostjo, zato je bila nedavno zaključena tudi javna obravnava zakona o psihoterapiji, katerega pa se je potrebno lotiti zelo previdno. Želim si, da bi se v tem zakonu upoštevala stroka, da se bo uredilo razmerje, ker danes lahko praktično vsak že opravlja to dejavnost, kar pa je narobe.
Jasno je potrebno zamejiti tako kot pri ostalih zadevah v zdravstvu. Tudi tukaj je potrebno postaviti meje. Nenazadnje tudi jaz svojih otrok ne bi dajal ljudem, ki niso dokončali določene izobrazbe, to otrokom lahko samo škodi, ne pomaga. Zato je to zelo pomembno in pereče področje. Angažirali smo se tudi pri tem, da imamo psihološke svetovalnice na fakultetah, to je ena izmed takih tem oziroma tudi projektov, ki želim, da se razširijo. Že v tej fazi lahko veliko preprečiš. Najbolj pomembna pri duševnih stiskah je primarna faza, saj je potrebno, da se zameji.
Bi pa na tem mestu res izrazil zahvalo, predvsem pohvalo tudi naši poslanki oziroma podpredsednici podmladka Luciji Tacer, ki se je za to področje še posebej zavzela in je zelo aktivna in verjamem, da bo na koncu tudi uspešna in da bomo to področje začeli premikati. Zagotovo pa ne pričakujem da ga bomo z danes na jutri tudi uspeli popolnoma urediti.
Naslavljanje katerih problematik še vidite kot prioritetno? Nekatere ste že izpostavili. Pa bi izpostavili še kakšne?
Da, nekatere sem že izpostavil: zagotovo stanovanja, duševno zdravje mladih, nas zanima zelo dostopnost do javnega prometa, ukvarjamo se tudi s pokojninsko reformo, saj bomo nenazadnje tudi mi nekega dne dobivali pokojnine, zato je pomembno, da že danes poskrbimo za naše upokojence, da bomo kasneje lahko imeli vzdržno državo. Sam pa se tudi zelo konkretno zavzemam za zeleno prihodnost, zato da nagovarjamo in gremo v smeri tranzicije na obnovljive vire energije.
Tukaj se vidi ta moja sentimentalna vrednost do Prekmurja. Imamo izjemne potenciale tudi nasploh v Sloveniji, kar se tiče geotermalne energije, vetrne energije in potenciala, ki ga je ogromno še neizkoriščenega in vse to z roko v roki lahko rezultira ravno v to, da ne moremo zatajiti, da je kmetijstvo še vedno izjemno pomembna panoga tudi v Sloveniji in obnovljivi viri energije nam lahko kot sinergija tukaj izjemno pomagajo. To so te teme, ki jih zagovarjam od prvega dne in za katere se bom boril vnaprej in ki sem jih znotraj kampanje za evropske volitve posebej naslavljal.
Trenutno vlado je državni zbor imenoval 1. junija 2022. Katere dosežke vlade do sedaj bi izpostavili kot najbolj pomembne?
Teh je bilo ogromno. Nenazadnje, ko je vlada nastopila mandat, smo se soočali z energetsko krizo. Naj povem, da nismo bili le ena izmed najbolj uspešnih v soočenjih z energetsko krizo v letu 2022 tukaj v Sloveniji, ampak da je naš predsednik tudi na srečanjih v Bruslju in še kje drugje prispeval k temu, da so se stvari tudi v drugih državah uredile. Imamo najnižjo stopnjo brezposelnosti že več mesecev, imamo velike investicije v gospodarstvo. Nemčija ima trenutno recimo probleme: ko se je to včasih dogajalo, smo bili tudi mi kmalu v težavah, danes še nismo in jaz verjamem, da ne bomo, ker smo imeli izjemne investicije.
Poglejte investicijo Sandoza. Potem govorimo o mednarodnih uspehih. Danes smo članica varnostnega sveta. Naš premier je bil eden od glavnih akterjev, da je danes Bosna in Hercegovina v procesu vključevanja v EU. Dobili smo enega najpomembnejših resorjev v evropski komisiji. Imamo izjemno kandidatko in na tem mestu ji izrekam vse pohvale in verjamem, da bo to izjemnega pomena, ker sem jo lahko tudi osebno spoznal in vem, da bo zagotovo kos vsem izzivom.
Priznali smo Palestino. Uredili smo stanje STA-ja in RTV-ja ter financiranje. Spremenili smo kulturo dialoga, danes lahko po Sloveniji hodimo brez problema, nimamo topov na ulici, kot smo jih imeli nekaj let nazaj. Sprejeli smo plačilno reformo v javnem sektorju, oreh, ki se ga ni nobena vlada v zadnjih 16-ih letih ni dotaknila. Vlada je zagotovila milijardo evrov za javna stanovanja (tudi to je področje, katerega se ni dotaknila nobena vlada v samostojni Sloveniji). Niti omenil nisem popoplavne obnove, obnove Krasa, zagotovitev vode v Slovenski Istri ter vse ostale naravne katastrofe, ki jih je morala vlada nasloviti.
Torej teh uspehov je ogromno. Je pa res, da z uspehi je težje prodreti kot pa mogoče z napakami, ki jih vsak dela. Napake so tiste, ki prinesejo klike, napake so tiste, ki najbolj dobijo pozornost. To sem že prej komentiral: prišli smo v obdobje, ko ne gledamo več vsebine, ampak se ukvarjamo z naslovom in platnico knjige.
V javnosti se pojavljajo tudi kritike vlade, ljudje so mnenja, da še ni bilo storjenih dovolj sprememb. Kako bi to komentirali?
Kritike so vedno bile. Seveda se moramo zavedati, da smo ogromno stvari dobro naredili, čaka pa nas še ogromno izzivov. Tudi sami smo ogromno krat kritizirali stanovanjsko problematiko, ki je ena najbolj perečih nasploh v Sloveniji.
Zdaj smo zagotovili, rekordna sredstva (milijardo evrov) v naslednjih 10 letih za gradnjo javnih stanovanj. Sam bi najbolj izpostavil davčno reformo, plačno reformo smo sicer že rešili, ampak davčna reforma se sedaj naslavlja. Potem status Airbnb-jev, za katerega si tudi sam želim, da ga čim prej razrešimo in pa po drugi strani zdravstvena reforma. To je tisto, kar nas najbolj zanima.
To kar je najbolj kompleksno. Se je pa treba zavedati, da je to prva vlada, ki je 'zagrizla v več kislih jabolk', ne samo eno. In mogoče je teh izzivov naenkrat preveč, jaz pa vidim, kako bomo to rešili. Vendar kot že rečeno danes, takšne strukturne spremembe, ki konkretno vplivajo na družbo, je nemogoče pričakovati iz danes na jutri. Tako da jaz se teh izzivov samo veselim, glede na to, kakšne uspehe smo do sedaj imeli.
Po poročanju N1 ste se julija letos preselili tudi v kabinet predsednika vlade. Kakšne so vaše nove dolžnosti in zadolžitve?
Ja, takoj po evropskih volitvah sem dobil povabilo s strani predsednika, da se pridružim njegovi ekipi v kabinetu predsednika vlade. Prav sem naredil, saj je to res en velik korak naprej, lahko se učim od njega, učim se od njegove ekipe. Vključen sem v več procesov: na eni strani pomoč direktno v kabinetu, po drugi strani pa sodelujem tudi pri projektih povezanih s poplavami, ki smo jih doživeli.
Želel sem tudi sam biti tudi del te popoplavne obnove in moram reči, da imamo čudovito ekipo tudi v kabinetu predsednika vlade, ki se nobenega izziva ne boji, kot se tudi mladi ne smemo bati nobenih izzivov in prevzemanja odgovornosti.
