V pogovoru, ki smo ga tokrat naslovili Vizija prihodnosti, smo se konec septembra pogovarjali z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luko Mescem iz stranke Levica. Intervju je bil narejen 25. 9. 2024.
Z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luko Mescem smo se pogovarjali o tem, kako ocenjuje sedanje delo vlade in kateri so dosežki, ki bi jih izpostavil. Spregovorili smo tudi o prioritetah, ki so bile zastavljene pred volitvami, kot je med drugim pokojninska reforma in prekarno delo. Spraševali smo se tudi o aktualni romski tematiki, z nami pa je delil tudi vizijo prihodnosti.
V Sloveniji je bilo leta 2023 najmanj hudo materialno in socialno izključenih prebivalcev v EU. Kateri ključni ukrepi, ki so bili sprejeti na pobudo Levice, so pripomogli k zmanjšanju revščine?
Upam si reči, da je Levica v parlament prinesla veter, ki je bistveno zmanjšal revščino pri nas. Na prvo mesto bi postavil minimalno plačo, ko smo v sodelovanju s Šarčevo vlado leta 2018 sprejeli zakon, zaradi katerega smo minimalno plačo povečali za več kot 40 %. Za pravično plačilo vseh zaposlenih v javnem sektorju pa smo pred dvema tednoma uresničili enega temeljnih ciljev Levice: minimalna plača bo postala enaka osnovni plači (enka je minimalka).
To pomeni, da noben delavec ne bo več prejemal manj kot minimalno plačo. Prišli smo do zaključka, da mora minimalna plača tudi vse preostale plače potisniti navzgor, saj je trenutno pod minimalno plačo kar 25 do 66 plačnih razredov v javnem sektorju. Drugače povedano: od novega leta naprej bodo tako vsi, ki so pod minimalno plačo, dobili plače, ki so enake minimalni ali višje. S socialnimi partnerji pa načrtujemo pogovore o tem, kako bi ta ukrep prenesli tudi v zasebni sektor. To predstavlja ogromen dosežek.
Drugi ukrep, ki bi ga izpostavil, pa so naši ukrepi na področju sociale: revnim učencem smo priskrbeli brezplačna kosila, letos pa smo na ministrstvo za delo, ki je odgovorno tudi za pokojnine, izvedli rekorden dvig pokojnin v Sloveniji. Ti ukrepi rezultirajo v tem, da se pojavnost revščine zmanjšuje.
Tudi prekarno delo je bilo pred volitvami ena od prioritet. Katere spremembe bi izpostavili na tem področju?
Na tej točki bi na prvo mesto postavil nekaj, kar nam je v Evropski uniji uspelo doseči predvsem levim ministrom za delo, in to je direktiva o platformnem delu, ki bo prinesla več pravic platformnim delavcem: se pravi raznašalcem hrane v drugih državah, taksistom Uberja in tako dalje.
Na ravni Slovenije pa pišemo tudi strategijo za odpravo prekarnosti, kjer zarisujemo druge ukrepe, ki jih bo treba izvesti za to, da se položaj prekarnih delavcev izboljša.
Menite sicer, da se o političnih uspehih v medijih poroča dovolj ali se je politika v medijih zreducirala na teater?
Ja, to je dobro vprašanje. Prevečkrat se politika reducira na teater in prevečkrat je tako, da če želiš z zgodbo prodreti v medije, sta na voljo, kot v šali rad rečem, le dva načina: ali je zgodba slaba ali pa je škandalozna.
Prejšnji teden se je odvil evropski teden mobilnosti. Sami ste sicer povedali, da ste za pot do Bruslja potrebovali kar 16 ur, do Prekmurja pa ste hitreje prišli z avtoštopom, kot bi z vlakom. Zakaj menite, da je stanje našega javnega prevoza relativno slabo, in kje vidite rešitev?
To je po eni strani preprosto, po drugi strani pa zapleteno vprašanje. V Sloveniji se že 30 let denar steka samo v gradnjo cest, in ker imamo samo ceste, je samo prevoz z avtomobilom učinkovit. Zato smo se znašli pred dilemo: če bomo denar namesto v ceste začeli vlagati v železnice, se bodo vsi razjezili, zakaj bi podpirali železniški promet, če je ta petkrat počasnejši od avtomobilskega. Ampak jaz trdno zagovarjam stališče, da je to treba narediti. Doseči bomo morali raven razvitosti, kjer se bomo med slovenskimi kraji lahko prevažali z vlaki, tako da bo potovanje iz Maribora v Ljubljano trajalo le eno uro. Tako se ljudem ne bi bilo treba voziti po avtocestah ali pa se seliti v glavna mesta, po mestih pa bi se več prevažali s kolesi. Mislim, da bi bila to pametna smernica prometne politike.
Nedavno sta tako ministrstvo za zdravje kot tudi Civilna iniciativa Glas ljudstva vložila zakon o zdravstveni dejavnosti. Ob tem ste v Levici povedali, da je med obema osnutkoma predlog ministrstva tisti, ki prinaša več dobrih rešitev, ki gredo v pravo smer. Lahko poveste kaj več o tem?
Ta stvar je zelo tehnična, v grobem pa je tako: zakon iniciative Glas ljudstva govori večinoma samo o zdravnikih dvoživkah. Ta vladni zakon, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje, pa predstavlja širok nabor ukrepov, s katerimi zajezujemo popoldansko delo zdravnikov, delo pri zasebnikih, kakšne time morajo tam imeti, kako naj se to ne zažira v javno zdravstvo in tako naprej. Skratka, ta je veliko bolj sistematičen, zato ga podpiramo.
Kot prioriteto ste že izpostavili tudi pokojninsko reformo. Kaj želite na tem področju spremeniti?
Po projekcijah se bo delež upokojencev, ki jih je danes okvirno 25 % v naši družbi, povečal za 50 % v naslednjih 25 letih, ker se kot družba staramo. Delati začnemo pozneje, kot so začeli naši starši, ob teh izzivih oziroma vprašanjih pa se je treba vprašati, kako bomo omogočili, da bo naš pokojninski sistem zdržal in da bo vsem omogočal dobre pokojnine ali vsaj dovolj dobre pokojnine. To sta dve ključni smernici te reforme, ki jo delamo. Nekaj lahko razkrijem. Spodbujali bomo, da tisti, ki zmorejo, ostanejo dlje delovno aktivni, in uvajamo ukrepe, s katerimi se bodo pokojnine, ki so danes res nizke, začele zviševati.
S septembrom naj bi se na tem področju začele vsebinske razprave. Lahko že podate kakšen komentar?
S socialnimi partnerji smo za zdaj postavili časovnico, s katero smo določili, da morajo biti v pol leta pogajanja zaključena. Tudi če se bomo vsak dan do polnoči pogajali za pogajalsko mizo. Postavili smo namreč vsebinska poglavja, o čem vse se bomo pogovarjali: vprašanje starosti ob upokojitvi, vprašanja dodatnega pokojninskega zavarovanja, vprašanja odmere pokojnin in tako naprej. To so tematike, o katerih se bomo v prihodnje pogajali. Vsebinsko pa bom lahko o tem več povedal sproti, ko tudi od partnerjev dobim zeleno luč. Dogovorili smo se namreč, da se pogajamo za mizo, nikakor pa ne v medijih in javnosti.
V zadnjem času je veliko govora tudi o romski tematiki. Čemu bi na tem področju bilo treba nameniti poudarek?
Predvsem trem stvarem: najprej bivanjskim pogojem, drugo zaposlitvam in tretje šolanju. Vse te tri stvari so tesno povezane. Desnica bi rada otroke s trdo roko nagnala v šolo, vendar to ni tako enostavno. Ob tem se moramo vprašati, ali lahko pričakujemo, da bo otrok uspešno dokončal šolo, če živi v hiši brez elektrike in vode ter če v šolo niti ne pride umit? Te tri stvari je treba gledati zelo povezano.
16. septembra je Apple prvič spregovoril slovensko. Kaj vam predstavlja ta dosežek?
Slovenija je mala država, Apple pa predstavlja multinacionalko, ki nam jo je uspelo prepričati, da njihove naprave spregovorijo slovensko. Zame to pomeni, da ne smemo obupati, čeprav imajo multinacionalke velik vpliv na svet. Apple je namreč spregovoril slovensko zato, ker smo to predpisali z zakonom. Ponudniki digitalnih storitev morajo tako svoje sisteme prevesti v slovenščino in me veseli, da je prišlo do tega premika. Tako da čestitam ministrstvu za kulturo.
5. novembra bodo ameriške predsedniške volitve. Kaj bo po vašem mnenju prinesla zmaga Donalda Trumpa oziroma Kamale Harris?
Mislim, da je Donald Trump danes še nevarnejši, kot je bil pred nekaj leti, saj je zdaj poleg vsega še zagrenjen. Kot vidimo na soočenjih, je tudi izjemno maščevalen in menim, da je pripravljen podreti vse pred sabo. Tako da ne glede na to, da Kamala Harris ni ravno moja najljubša kandidatka, saj mi je bistveno bolj namreč všeč njen podpredsednik Tim Walz, kljub temu upam, da bo Amerika enoznačno izvolila njo.
V enem od intervjujev za N1 ste dejali, da boste mesto ministra, če boste razočarali sebe, prepustili drugim. Ste že na točki, ko ste z dosežki zadovoljni in o tej možnosti ne razmišljate več?
Predvsem nisem razočaran. Mislim, da smo na zelo dobri poti, da stvari, ki smo jih zastavili, pripeljemo do smiselnega epiloga do konca mandata, tako da ne, ne razmišljam o odstopu.
Nazadnje smo se v intervjuju pogovarjali pred evropskimi parlamentarnimi volitvami. Kako vi komentirate rezultate le-teh? Tako izbiro kandidatov v Sloveniji kot tudi splošen rezultat?
Na začetku intervjuja sem pot te vlade opisal sledeče: začela se je dobro, drugo leto je bilo leto krize, zdaj pa smo se ponovno postavili na noge. V tem letu krize so se zgodile tudi Evropske volitve, kjer je vlada dobila zelo jasen signal, kar se je odražalo tudi v volilnem rezultatu. Sporočilo je jasno – če ne bomo izpolnili obljub, bodo volivci poiskali druge rešitve, kar je povsem razumljivo. Zato lahko rečem, da smo to sporočilo jasno slišali in ga vzeli resno.
V več evropskih državah smo sicer lahko videli obrat v skrajno desno. Na kakšen način vidite to?
Ta obrat me zelo skrbi. Na oblast namreč prihajajo nacionalisti, ki so dostikrat tudi protievropsko nastrojeni. Če Evropsko unijo začnejo razkrajati, nas lahko začne resno skrbeti za našo prihodnost in to, kaj bo z nami. Jaz namreč upam in stavim na to, da bodo ljudje premogli dovolj razuma, da na položaje pridejo proevropske sile, da lahko Evropsko unijo okrepimo. Biti mora namreč kos izzivom tega časa, ne pa ravno obratno: da se zaradi kriz, ki se dogajajo po svetu, zatečemo v varno zavetje nacionalne države. Ta film smo pred točno 100 leti že videli in vemo, kako se je končal.
Po evropskih parlamentarnih volitvah ste za N1 povedali, da ste najprej potrkali na vrata stranke Vesna. V stranki Vesna so ob tem dejali, da se politična krajina lahko do naslednjih parlamentarnih volitev močno spremeni. Bi lahko o tem povedali kaj več?
Tega na žalost še ne morem komentirati, lahko pa povem, kje se sam vidim v prihodnosti, in to je kot del zeleno-leve koalicije.
