S Simonom Maljevcem o stanovanjski problematiki: "Vsak od nas kdaj pogleda oglase, tudi sam jih. Vedno sem zgrožen nad cenami"

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac se zaveda kaosa, ki je na stanovanjskem trgu prisoten. Ob tem pa izpostavlja, da so z vizijo mogoče številne pozitivne spremembe. Predstavil nam je, kaj se je v letu in pol na ministrstvu že storilo in kakšni so plani za prihodnost, spregovorili pa smo tudi o specifičnih problematikah, ki se pojavljajo, in načinih, kako se rešujejo.

Povedali ste že, da se stanovanjska politika v preteklosti ni obravnavala dovolj resno. Kaj bi izpostavili kot največjo problematiko, čemu niste namenjali dovolj pozornosti?

Osnova so sredstva. Na področju stanovanjske politike je to še bolj pomembno. Toda ne sredstva vsako leto posebej, ampak dolgoročno. Moramo vedeti, kako poteka gradnja stanovanj. To je dolgoročen, večleten projekt. Projekti, ki jih ta trenutek zastavljamo, se bodo dejansko začeli graditi v letu 2026/27 in bodo zgrajeni v letu 2028. In če mi ta trenutek ne bi dali kot politika sporočila, da sredstva so in bodo na voljo, tisti, ki gradijo javna najemna stanovanja, ne morejo načrtovati projektov.

To je bil tisti osnovni manko. Tako pri usmeritvi kot viziji, ki ju kot država nismo imeli. Ta trenutek pa z občinami načrtujemo projekte za naslednjih 10 let. To je tista osnova, ki je manjkala in ki smo jo zagotovili.

Kako je s stanjem javnih stanovanj v Sloveniji? Kje jih največ primanjkuje?

Največ jih primanjkuje v Ljubljani, tukaj je stanje najbolj alarmantno. Seveda pa tudi v vseh večjih mestih in pa na Obali. Če govorimo o Ljubljani, se ta trend pomanjkanja stanovanja širi tudi na okoliške kraje in okoliške občine, tako da tudi tam najemnine bistveno rastejo, kar pa ima širši učinek. Ni samo to, da ni stanovanj, ampak če imamo visoke najemnine, to zagotovo vpliva na našo kakovost bivanja in življenja.

Manj imamo sredstev, ki jih lahko namenimo za kaj drugega, pomembna pa je še vedeti, da je večina služb v Ljubljani. Tudi zaradi prometa lahko govorimo o onesnaževanju okolja in o izgubi časa. Če vsak dan preživimo dve uri in pol v avtu, je to tisti čas, ki bi ga lahko preživeli skupaj z družino, z bližnjimi ali prijatelji. V bistvu je stanovanjska problematika širša - kako živi vsak izmed nas.

Težava se pojavlja tudi zaradi premajhne kapacitete študentskih domov. Za prihajajoče študijsko leto so v Ljubljani do 16. avgusta za 7.039 razpisanih ležišč v ljubljanskih študentskih domovih prejeli skupno 8.686 vlog, a ker lahko študentje vlogo za sprejem oddajo tudi med študijskim letom, to še ni končno število vlog, je poročal N1. Se bodo kmalu gradili novi študentski domovi?

Študentski domovi sicer spadajo v okvir Ministrstva za visoko šolstvo, inovacijo in znanost, se pa z ministrom veliko pogovarjava. Imela sva tudi že nekaj sestankov. Ker vidim, da so te stvari povezane. Zakaj so študentski domovi pomembni? Ne samo zaradi postelj, že prej sem omenil kakovost bivanja. Med študijem se tudi sam bival v študentskem domu. Vem, kako pomembno je to tudi zaradi skupnosti. Takrat se povežeš, spoznaš prijatelje, tvoja kakovost bivanja je dejansko boljša. Tudi finančno.

Manj plačuješ, kot bi za stanovanje, hkrati pa, če bi bilo dovolj študentskih postelj, bi se določena stanovanja sprostila in bi bila na voljo za najem. Sam vem, da ima minister namen povečati število študentskih postelj. V planu je, da vlada tudi to zagotovi.

Pred kratkim smo lahko slišali tudi novico, da so deložacijo centra za brezdomce v Plečnikovem podhodu preložili za največ dve leti. Ob tem je predsednik društva Peter Žakelj za Dnevnik opozoril, da je prihodnost centra za brezdomce brez ustreznih prostorov v središču Ljubljane negotova. Kako se bo urejala situacija v navezavi s to ranljivo skupino?

Glede tega področja intenzivno sodelujemo z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki v osnovi pokriva to področje, ampak ga vidimo kot zelo povezanega s stanovanjskim področjem, tako da skupaj razmišljamo o ukrepih. Lahko povem, da ima Javni stanovanjski sklad Ljubljane projekt štirinadstropne stavbe na Poljanski, ki je namenjen brezdomstvu, tako da trenutno iščemo, kako zagotoviti sredstva. Verjamem, da jih bomo, in verjamem, da je to tisto, kar bo rešilo ta problem.

Po eni strani imajo iskalci stanovanj na voljo absurdno majhna stanovanja s prenapihnjenimi cenami ali pa drugi ekstrem – luksuzna stanovanja, katerih najemnine segajo od 1.400 do 2.000 evrov in več mesečno. Najemodajalci ob prevelikem povpraševanju samovoljno določajo višino najemnine. Ali lahko res govorimo o tem, da je odgovornost izključno na politiki ali je odgovornost predvsem na najemodajalcih in njihovi želji po visokem zaslužku? Se bo situacija korenito spremenila, tudi če bo stanovanj več? Kakšno vlogo ob tem lahko igra nepremičninski davek?

Zavedati se moramo, da je to predvsem posledica trenutnega stanja. Manko stanovanj, ki omogoča to, da se postavljajo neživljenjske najemnine. Verjetno obstajajo tudi tisti najemodajalci, ki delujejo drugače, vedo, da to ni v redu, ampak o teh se verjetno manj sliši. Vseeno pa ima večina oglasov, podivjane cene, sploh za najemnino. Večje število stanovanj je zagotovo eno od področij, ki bo pripomoglo k reševanju te problematike. Ker bo konkurenca za začetek že večja. Druga pomembna točka pa je nepremičninski davek.

Niso samo najemnine visoke, veliko stanovanj je tudi praznih. Če bo nepremičninski davek oblikovan tako, da bo spodbujal oddajanje in na trg spravil tudi stanovanja, ki so ta trenutek prazna, bo to zagotovo pomagalo. Tretja točka, s katero se ukvarjamo, pa je kratkoročni najem. Torej oddajanje preko Airbnb, Bookinga, kar je tudi zelo popularno, sploh v Ljubljani, na Obali in podobno.

Plan je - predlog zakona je bil že posredovan v javnost - omejiti tovrstno oddajanje, to pomeni, da tudi prek tega zagotovimo več stanovanj. Torej ni samo gradnja, ampak govorimo o seriji ukrepov, ki bi zagotovili več stanovanj in verjamem, da bo to prineslo večji red na tem področju. V primeru priprave novele stanovanjskega zakona, za kar si tudi prizadevamo, bomo seveda pogledali tudi, kako boljše urediti najemna razmerja.

Treba je spodbujati dolgoročno najemanje, ampak to ne mislim 11 mesecev, kot je trenutno običaj v Sloveniji. Govorimo o nekajletnih: recimo 5- ali 10-letnih pogodbah. To je na primer v Avstriji čisto običajna praksa. Da imaš kot najemnik zagotovilo in tudi konec koncev kot najemodajalec, ker veš, da boš imel osebo v najemu za daljše časovno obdobje.

Vlada je potrdila izhodišča novega zakona, s katerim bo država v naslednjih desetih letih za izgradnjo prepotrebnih javnih najemnih stanovanj zagotovila milijardo evrov. Gre za pomemben dosežek. Kljub temu pa se pojavljajo nekateri dvomljivci, ki jih skrbi, da za to nimamo dovolj denarja. Kako bi jim odgovorili?

Čisto enostavno. Sredstva so zagotovljena, kar bodo videli v čisto vsakem proračunu, z naslednjim letom s prvim, da je teh 100 milijonov zagotovljenih iz proračuna in ne prek kakšnega novega davka ali česa drugega. Potekali so intenzivni pogovori na politični ravni, mislim, da je to zelo velik uspeh.

Še ena pomembna zaveza in dejanje vlade ter še en dokaz, da se kot vlada zavedamo, da je stanovanjska problematika ena izmed ključnih, ki jo naslavljamo in jo moramo nasloviti, da bomo boljše živeli v Sloveniji. To pa je predvsem pomembno, ker prinaša predvidljivost v sam prostor. Ta trenutek smo na vezi z občinami, z lokalnimi stanovanjskimi skladi in skupaj načrtujemo projekte za prihodnjih 10 let.

Katere dosežke bi še izpostavili kot najbolj pomembne?

Če gledam na ravni ministrstva, je to zagotovo sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi, zagotovitev sredstev za gradnjo javnih stanovanj in pa samega koncepta, ki je v izhodiščih za zakon bil sprejet. Postavili smo temelje nove stanovanjske politike, in to dolgoročne. Na to sem zelo ponosen.

Zavedam se, da rezultati ne bodo vidni takoj. To je tudi težava tovrstnih politik. Vedno pa me je vodilo, da je treba delati za dobro ljudi, saj vem, da je to tista smer, ki je prava in ki jo bom v bodoče zastopal ter zanjo trdo delal.

V javnosti je čutiti pritisk glede sprememb. Pa je, glede na predhodno stanje, mogoče stvari spremeniti tako hitro?

Zelo težko. Vsak se lahko postavi v svojo situacijo, predvsem tisti, ki so spremljali določeno gradnjo: postopek je dolgotrajen, ampak se pa zelo veliko gradi. Zelo radi me lovijo na številkah. Še vedno stojim za številkami, ki sem jih že na zagovoru za ministra navedel.

To je gradnja 5000 stanovanj do konca mandata in potem gradnja 2000 stanovanj prihodnje leto. Ves čas sem govoril o 100 milijonih letno, ki so potrebni za gradnjo 2000 stanovanj, ta smo zdaj zagotovili. Tu se je treba zavedati, da 100 milijonov ne pokrije celotne investicije, ampak je to osnova: tretjina investicije, ki omogoča načrtovanje, preostalo pa se bo pokrilo s posojili, prek evropske centralne banke, SID banke, s katerimi tudi sodelujemo in iščemo skupne načine sodelovanja.

Sicer ste med prvimi koraki na področju stanovanjske politike omenili analizo razmer, ki je vključevala obiske stanovanjskih skladov na lokalnem nivoju, na podlagi česar se je nato oblikoval načrt dela, razdeljen v dve fazi. Kaj ste ugotovili in za kakšni fazi gre in ali ste pri tem uspešni?

Ti obiski so bili zelo pomembni. Obiskali smo vse občine, kjer so lokalni stanovanjski skladi, in še marsikatero drugo občino. V zadnjem letu sem v toliko občinah, da težko povem številko, ampak je visoka. Zakaj je to pomembno? Predvsem smo želeli videti, kakšno je stanje na terenu: prvič, kakšen je obstoječ fond stanovanj, koliko stanovanj imajo občine, v kakšnem stanju in koliko projektov imajo pripravljenih za naprej.

To je bila osnova analize in te podatke smo dobili. To je še ena točka, ki je pomembna: sam izhajam iz tega, da je treba politike oblikovati na podlagi lokalnih realnosti in dejanskega življenja. Mislim, da se mora politika izvajati na terenu in med ljudmi, ne pa v pisarnah. Torej ukrepe moramo oblikovati prilagojeno za specifično okolje, in to tudi delamo. Analiza je bila narejena, stanje imamo dobro, zdaj gremo v drugo fazo izvedbe, ki je tudi že v teku, tako da smo redno na vezi z župani: iz Izole, prejšnji teden je bil pri meni župan iz Pivke …

Torej imamo dober pregled nad projekti, ki se izvajajo in pri katerih lahko nadaljnje razvijemo načine, da jih podpremo. To sodelovanje je nujno in me res veseli, da je, kot sem že uvodoma rekel, neka veja optimizma, pripravljenost na sodelovanje iz vseh strani, ker le skupaj bomo lahko premaknili situacijo na področju stanovanj na bolje.

Pred časom ste izjavili, da se boste zgledovali po Dunaju. Najemni trg je dobro urejen, denar se črpa iz davkov. Bi se lahko ti modeli aplicirali tudi pri nas in kako?

Dunajski model je idealen. Na Dunaju se z njim ukvarjajo že več kot sto let. Tako da je zelo dobro utečen in seveda ga ne moremo dobesedno prekopirati. Prvič zato, ker je tam določena zgodovina dela in trga. Ampak osnova je pa jasna: visoka sredstva za javno stanovanjsko gradnjo. To pa smo pri nas že naredili.

Tako kot je na Dunaju jasno razvidno, koliko sredstev bo na voljo v prihodnosti, recimo v 10 letih za gradnjo javnih stanovanj, je to zdaj tudi v Sloveniji. To je osnova, da se lahko načrtuje. Je pa to treba prilagoditi lokalni realnosti in v tej smeri delamo. Druga točka so najemna razmerja. Kot sem omenil, so ta na Dunaju dolgoročna, tudi mi imamo, kar se tiče neprofitnih stanovanj, najem za nedoločen čas, in to je tudi smer, v kateri želimo delati.

Za konec še vprašanje: kakšna je vaša vizija glede stanovanjske problematike za prihodnost?

Vizija je osnova kakovosti bivanja: torej, da bi vsak od nas živel v kvalitetnem, dobrem stanovanju, ki je dostopno tako finančno kot drugače. S tem bi se izboljšala kakovost bivanja. Mislim, da je streha nad glavo oziroma dom ena izmed osnovnih potreb. To je govoril tudi Abraham Maslow: streha nad glavo je isto kot imeti oblačilo, imeti hrano in spati. To je osnovno vodilo, ki mu moramo slediti in se ga vsi zavedati kot družba, da ne govorimo o nobenem luksuzu, ampak govorimo o neki osnovi našega življenja.

Naš cilj je, da se izboljša kakovost bivanja, da bo za naše stanovanje potrebnih manj sredstev, da bomo lahko zagotovili svoje druge potrebe in šli mogoče malce večkrat na dopust ali sredstva raje vložili v izobraževanje otrok, v šport in podobno.