Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …" (danes je uspešen podjetnik)

Boštjan Gorenc Pižama je v tokratnem Spar podkastu Po mojem okusu gostil prav posebnega gosta, ki ga je napovedal z besedami: "Svetovni prvak v smučarskem krosu, zmagovalec svetovnega pokala v smučarskem krosu, dvakratni olimpijec, junak mobilne igre, lastnik raketnega nahrbtnika in najbolj znanih slovenskih brkov po Ivanu Cankarju - Filip Flisar." 

Nenavadni družinski albumi

Pogovor sta začela na začetku, v otroštvu Filipa Flisarja, ki zase pravi, da se je že rodil s potrebo po adrenalinu. Njihovi družinski albumi so polni fotografij pobuškanega in ranjenega malega Filipa po še kakšni od njegovih adrenalinskih epizod. "Še zdaj se spomnim ene fotografije, na kateri sedim za jedilno mizo, jem špagete, objokan sem, pa ful krvav," danes v smehu obuja spomine.

A očitno ga vse buške, prakse in krvave rane niso odvrnile od želje po še. Kolo se ga drži od malega, imel pa je tudi neizmerno željo postati motokrosist. Starša tega nista podpirala, sta pa podpirala njegovo smučarsko kariero, oče je navsezadnje tudi zelo dober smučar, ki je vodil tečaje smučanja. Na smuči so ga postavili že zgodaj, všeč mu je bilo in iz otroške igre se je razvilo nekaj zelo resnega. Medtem ko so številni drugi vrstniki trenirali več športov hkrati, je bilo zanj vedno samo – smučanje. A ob tem Flisar poudari, da ga starši niso nikoli silili (na podlagi svojih ambicij), kar danes vse prevečkrat vidimo: "Ko si ti otrok, mora biti to igra, do desetega leta je vse skupaj špilanje."

Ni tak, da bi se pustil ukalupiti

V svoji karieri je zamenjal nekaj disciplin, nazadnje pa svojo našel v smučarskem krosu. Do leta 2007 je bil alpinec, treniral je vse discipline, so ga pa vse bolj privlačile tiste bolj hitre. A za alpsko smučanje pravi, da je zelo konservativen šport, sam osebno pa daleč od tega, težko ga je ukalupiti. Vedno je rad delal salte in podobno, trenerji pa tega veselja z njim niso delili. V neki točki je rekel: "Dovolj imam!" V tisti, kot sam pravi 'čudni tranziciji', je imel idejo živeti in študirati v Ljubljani, biti 'freestyler', hoditi na Vogel in v 'skate' parke. A ta ideja ga ni dolgo držala. "Leta 2007 je bil freestyle res freestyle, nihče ni točno vedel, kaj dela. Tam na Voglu smo sedeli in to je bil zame kar malo šok," se spominja.

In potem je poskusil še s ski krosom, ki je bil tedaj v tujini uveljavljena, resna in profesionalna disciplina z elementi, ki so Filipa Flisarja privlačili. Še bolj ga je dražilo to, da se na prvi tekmi ski krosa sploh ni dobro izkazal, bil je 60. po vrsti, in prav to mu je postavilo izziv. "Brezveze je, če si ti takoj v vsem dober, to mi ne diši ..." pravi. Dve leti pozneje je bil že na svojih prvih olimpijskih igrah (pozneje še na dveh). V sezoni 2011/2012 je osvojil mali kristalni globus v smučarskem krosu, vrhunec sezone pa je doživel leta 2015, ko je v Kreischbergu v Avstriji postal svetovni prvak in Sloveniji prinesel prvo medaljo s svetovnega prvenstva v smučanju v prostem slogu. 

Verjetno edini lastnik raketnega nahrbtnika

V tistem času je v sodelovanju z Red Bullom nastal tudi projekt, ki ga številni ne bodo nikoli pozabili – raketni nahrbtnik! To ni bila ideja Filipa Flisarja, ampak plod marketinške aktivacije, v kateri so ljudi spodbujali, naj Flisarju postavijo izziv. Eden izmed sodelujočih je predlagal, da bi Filip z raketnim pogonom divjal po ravnini. Ob tem je Flisarju zaigralo srce in v smehu se spominja: "Pa sem jaz bil tak – to je dobra ideja! Oni od Red Bulla pa vsi – ne, to ni dobra ideja!"

Bila je dobra ideja, a tudi finančno in varnostno polna izzivov. Poleg tega se je dogajalo v Mariboru, za kar so potrebna določena dovoljenja. Na občini so ob sestanku z Red Bullom izrazili skrb, da bo vse skupaj precej glasno, pa so pri Red Bullu rekli, da ne bo tako glasno. "Ampak to je res fejst glasno, kot da stojiš poleg pravega letala," pripoveduje Filip Flisar. Zjutraj so se dobili na Lentu, malo jih je skrbelo za okoliške živali in ravno tam, kjer so snemali, je bilo vse polno labodov, a na Flisarjevo presenečenje so samo začudeno gledali. "Tebe so videli, pa so rekli – mah, Flisar, jasno!" v svojem slogu pripomni Boštjan Gorenc Pižama. Kako se je razpletlo, pa ste gotovo že videli …

Pohorske šunke - z veliko in malo začetnico 

Filip Flisar je hitro postal svetovno prepoznaven obraz, znan tudi po svojih brkih in sočnih izjavah. Ena izmed njih mu je kar nekaj let pozneje, ko se je njegova športna kariera zaključila, služila za posel, ki ga zaposluje danes. Ko so ga novinarji po zmagi v Kreischbergu spraševali suhoparna vprašanja, je prav nič suhoparno odgovoril: "Pohorske šunke so zašpanale na kuclih, in to je to, ne." Odtlej so ga ljudje po Sloveniji, kjerkoli se je pojavil, nazivali s 'pohorsko šunko', zagrabil je priložnost: "Če zdaj tako hočete pohorsko šunko, potem vam bom pa naredil pohorsko šunko in naredil vam bom najboljšo šunko, kar ste jo kdajkoli jedli."

Pohorska šunka, ki se lahko kupi v trgovinah Spar in Interspar, je danes prepoznavna blagovna znamka, ki se od množice drugih razlikuje po tem, da je narejena iz 100-odstotno slovenskega prašiča, je naravno nežno dimljena s pohorskim bukovim lesom in suho soljena. "Spitzenklasse," pravi Filip Flisar, a tudi prizna, da je 'mesni biznis' vse prej kot preprost. Da je idejo postavil na noge, je izkoristil poznanstva prijateljev in mesarjev, ki so mu pri tem zelo pomagali. 

Dramatičen prehod v posttekmovalno kariero

Ko profesionalni športnik konča športno kariero, se njegov delovni dan močno spremeni, manj je aktivnosti in pogona, zato imajo številni velik izziv ohranjati ravnovesje pri prehranskem vnosu. Če se profesionalni športnik ob tem začne ukvarjati z izdelavo šunk, je izziv gotovo še večji. In če ob tem hkrati nastopi še obdobje epidemije, ko se svet ustavi, je vse skupaj še težje.

Vse to se je zvrstilo pri Filipu Flisarju, ki pravi, da je imel dramatičen prehod iz tekmovalne v posttekmovalno kariero: "Moje življenje se je ustavilo na nulo, tako kot življenje večine ljudi v tistih časih. Če sem čisto odkrit, je bila tranzicija kar težka. Vseeno sem ostal v pogonu, še vedno delam precej športnih projektov ... Je pa res, da se moram malo bolj boriti s tem, da ne dobim kakšne kile gor," prizna Flisar in doda, da imata z dekletom tako igro, da redno, a neuspešno hujšata.

"V bistvu se pa trudiva ..." simpatično pripomni. A ko je čas za dobro malico, takrat zanj ni dileme. Edini pravi je sendvič s Pohorsko šunko, za katerega ima Filip Flisar prav poseben recept. Delil ga je z Boštjanom Gorencem Pižamo, skupaj sta pekla, mešala in sekljala. Nastalo je pravo gurmansko doživetje, ki si ga lahko ogledate v tokratnem podkastu.