Potem ko je Maja Keuc leta 2012 nastopila na Evroviziji, jo je pot vodila v tujino, kjer je živela in ustvarjala skoraj deset let. A tam je bilo zelo drugače ...
Boštjan Gorenc Pižama je v aktualnem Spar podkastu Po mojem okusu gostil pevko Majo Keuc. Širše občinstvo jo je spoznalo v oddaji Slovenija ima talent (v prvi sezoni), nastopila je na Eurosongu, nato pa jo je pot za nekaj let popeljala iz Slovenije, najprej na Nizozemsko, pozneje na Švedsko. Po ovinkih se je vrnila k domačemu občinstvu, ki se je letos razveselilo njenega svežega albuma Sončnice.
Prvi nastop pri petih letih
Da zna dobro peti, se je Maja Keuc zavedala že pri petih letih. "Spomnim se, da sem enkrat na ulici organizirala svoj koncert, ker mi je foter kupil 'feršterker' in mikrofon. To sem vse izvlekla ven in odpičila enourni koncert," se spominja simpatičnega dogodka.
Spomni se, da je na prvem koncertu že nekaj malega padlo v klobuček ...
Malo bolj zares pa se je začelo okoli 12. leta, ko je postala del rock banda Hrošči. A že tedaj je rock pela malo po svoje, "po soulsko", kot pravi, čeprav nima pojma, od kod se ji je kot deklici soul pretihotapil v življenje: "Moj oče je večinoma poslušal jugo rock, vmes je bila kakšna Celine Dion, Bryan Adams, malo klasike, ker sem igrala tudi violino od svojega 6. leta dalje. Nimam pojma, od kod se je vzel ta soul. Vem, da sem bila ogromna oboževalka Christine Aguilere. Poleg nje pa sem odkrila še preostale, vso to širino."
Kot dijakinja mariborske druge gimnazije je prve odrske, plesne in igralske izkušnje dobila v tamkajšnjem English Student Theatru in za to možnost bo svoji srednji šoli za vedno hvaležna. "To nas je res – lahko rečem – izoblikovalo," pravi in doda, da so bili ena velika družina, ker so ogromno časa in energije pustili na vajah in nastopih.
Na Talente se je prijavila, da bi zaslužila denar za ...
Glasbo je odkrivala in se v njej kalila po mariborskih 'jazz sešnih', kjer je spoznavala kultne glasbenike in vleklo jo je vse globlje. Bila je tudi del zasedbe Papir. Na neki točki si je zaželela iti v tujino. "Iskala sem program, ki bi mi bil pisan na kožo, a ga nisem našla v bližini," pravi. Zato se je prijavila na prvo sezono Slovenija ima talent, leta 2010. "Ne z neko vnemo, da bom jaz zdaj postala zvezda, ampak da bi si zaslužila denar, da bi lahko šla študirat," doda iskreno.
Skupaj sta naredila nekaj vaj za glasilke ...
Kdor je videl njen prvi nastop v tej oddaji, ga gotovo ne bo nikoli pozabil. Sodniki so jo označili za slovensko Christino Aguilero in drugo mesto v finalu ji je odprlo ogromno vrat. Danes bi marsikaj naredila drugače, bila je mlada in brez izkušenj, treba je bilo sprejemati hitre odločitve. A prepričana je, da je vse v življenju za nekaj dobro.
Zagotovo ji je prepoznavnost tlakovala pot do Evrovizije in Eurosonga. Pravi, da si je nekje globoko v sebi že od otroštva želela nastopiti tam: "Ta šov sem gledala kot deklica in rekla sem: mama, jaz bom enkrat tam." Ko pogleda nazaj na tisti čas, ji je danes morda malce žal, da priložnosti ni bolje izkoristila, kajti dobila je kar nekaj ponudb.
Po Evroviziji jo je pot vodila na Nizozemsko in nato na Švedsko.
"Če bi se mi ta priložnost ponudila zdaj, bi jo verjetno malo drugače zapeljala. Je bilo pa zelo lepo, intenzivno in tudi to mi je pozneje odprlo marsikatera vrata," pravi Maja Keuc, ki se je leto dni po Evroviziji preselila na Nizozemsko, v Rotterdam, kjer je bila sprejeta na glasbeno akademijo Codarts. Tam je našla zase idealen kurikulum, ki ni bil absolutno jazz ali klasično usmerjen – odločila se je za študij solo petja na oddelku za pop glasbo.
A življenje je imelo svoje načrte. "V drugem letniku me je že vleklo gor na Švedsko. En letnik sem delala na daljavo, kar je bilo precej naporno. Potem sem pa rekla, da še dveh let ne bom zdržala. Za začetek, vsaj da sem v eni državi, bo super, tudi če ne znam jezika in če nimam pojma o jazzu," pripoveduje v smehu. A opravila je izpit iz švedščine in jazza za tretji letnik in tako študij nadaljevala v Stockholmu, na prestižni Kraljevi akademiji za glasbo. "Zelo zanimivo mi je bilo, da sem kar švicala tisto leto, iskreno ti povem," prizna svojemu sogovorniku.
Na Švedskem je doživela pravi glasbeni šok.
Na Švedskem (presenetilo jo je, kako je ta dežela močna na področju popa) je začela pisati tudi za druge avtorje, tam je dobila vpogled v globalno produkcijo glasbe na izjemno visokem nivoju in hkrati ugotovila, kako zelo drugačen je način dela v Sloveniji. Nekaj časa je potrebovala, da se je privadila na kulturni in glasbeni šok, potem pa nekaj let požirala dogajanje z odprtimi očmi in spoznavala ogromno zanimivih ljudi.
"Potem pa je prišel čas, ko je bilo te mašinerije malo preveč. Zelo sem čustveno vpletena v glasbo, jo živim in diham. Malo sem pogrešala tisto: a lahko naredimo en komad, ne da nekdo pride zraven in zrecitira, kaj vse iščemo. Hotela sem se vrniti k temu surovemu načinu ustvarjanja," pravi.
"Bom živela svoje življenje ali življenje drugih?"
Po letih ustvarjanja v tujini je svoje domače oboževalce letos razveselila z albumom Sončnice, ki so ga opisali kot igrivo lahkotnega, svobodnega, sproščenega, pozitivnega in reflektivnega. Je soavtorica vseh besedil, pod produkcijo se je podpisal Martin Štibernik. Album je javnost prvič spoznala letošnjega maja in Maja Keuc pravi, da take treme že dolgo ni imela.
Pižamo je zanimalo, zakaj je imela pri predstavitvi albuma Sončnice tako tremo.
"Deset let nisem pela v slovenščini. Moj mišični spomin je bil 'naštelan' na angleščino in na soul. Ko pa sem pisala ta album, mi soul v slovenščini nekako ni zazvenel. Z mojo barvo glasu ni šlo skozi. Potem sem iskala drug žanr, ki mi je blizu in kjer bi slovenščina lepo zazvenela," pripoveduje. Kaj so torej Sončnice? Maja Keuc jih opiše z besedami eteričnost, melanholija in lepe melodije. Vse to jo vedno glasneje nagovarja.
Nekatere pesmi na novem albumu so zelo osebno izpovedne, med njimi izpostavi pesem Zmaji: "Kar nekaj let sem se borila s tem – že kot deklica – kot da bi morala prositi za dovoljenje, da nekaj počnem. Ker je bilo okoli mene ogromno ljudi, ki je imelo neka mnenja in so bili zelo močno energetsko postavljeni, sem potrebovala nekaj časa, da sem poštekala: a boš ti živela svoje življenje ali življenje drugih ljudi?"
Ob koncu sta se lotila sendviča po Majinem okusu.
Odločila se je, da bo živela svoje življenje, dovolila si je, da bo delala to, kar želi, pa naj bo to komu všeč ali ne. Trdno prepričana je tudi, da se bo našlo mesto zanjo in da bo vedno tam, kjer mora biti. Kot pravi eden njenih najljubših verzov: "Zdaj vem, da zaupati smem tistim ljudem, ki živijo svoje sanje." Njeno poslanstvo je sila enostavno – glasbo, ki ima izredno moč, dela za to, ker osrečuje njo in ker osrečuje svet.
Osrečuje pa jo tudi dobra malica in ob koncu nadvse iskrenega in iskrivega pogovora sta si Maja Keuc in Boštjan Gorenc Pižama privoščila sendvič povsem po okusu tokratne gostje. Namig: ni vseboval na Švedskem tako priljubljenega koprca in niti tamkajšnjega trdega kruha, ampak je zadišalo po Mediteranu ...
