Pižama in certificirana nutricionistka Mojca Cepuš nas naučita brati deklaracije na prehranskih izdelkih (in opozorita tudi na morebitne pasti)

Ko se v trgovini odločate med tisočeri prehranskimi izdelki, so deklaracije s podatki o hranilni vrednosti vaš zemljevid do bolj uravnotežene prehrane. Deklaracije najdemo na vseh živilskih izdelkih in vsebujejo niz zelo pomembnih podatkov. Poglejte tokratni podkast, da boste dodobra spoznali, kaj vse v resnici skrivajo vaši najljubši prehranski izdelki in si boste tako lahko sestavili še bolj uravnotežen jedilnik:

Zakaj so deklaracije tako pomembne

Pomislite, kaj najraje jeste za zajtrk. Morda kosmiče? Kakšen požirek sadnega jogurta? "To so dejansko sladice," pove Mojca Cepuš, svetovalka za zdravo prehrano in hujšanje ter certificirana nutricionistka. Zakaj, se razkrije takoj, ko pogledamo deklaracijo na teh izdelkih in ugotovimo, da imajo precej visoko vsebnost sladkorjev. 

Mojca ob tem razloži, da ni problem, če kdaj pojemo kosmiče ali sadne jogurte, dokler se zavedamo, da so ti izdelki v bistvu sladice in da ne živimo v lažnem prepričanju, da smo s tovrstnimi izdelki imeli zdrav zajtrk.

Bistvo deklaracij je torej predvsem to, da dodobra spoznamo izdelke in znamo potem primerno sestaviti bolj zdrave obroke. "To ne pomeni, da bomo vsakič v trgovini brali sestavine, ampak da spoznamo in razumemo, kaj v resnici vsebujejo izdelki, ki jih največkrat kupujemo in ki najpogosteje sestavljajo naš jedilnik." 

Kaj pa prehranski izdelki, ki nimajo deklaracije. Za te izdelke je Mojca Cepuš zelo jasna: "Če ni deklaracije, je to najboljši izdelek. To pomeni, da smo kupili osnovno surovino." Sicer pa je prvo pravilo izbire bolj zdravih izdelkov, da smo pri branju deklaracije najprej pozorni na količino navedenih sestavin. "Manj sestavin pomeni, da je živilo najverjetneje manj procesirano."

'Lahko' ni vedno lahko

Mojca Cepuš nas v podkastu opozori še na napise na prednji strani izdelka, ki nas lahko hitro prepričajo, da v rokah držimo bolj zdrav izdelek, kot v resnici je. Ko se kakšen izdelek oglašuje z opisom 'lahko', 'brez sladkorja' ali z 'manj maščobami', se lahko odsotnost teh makrohranil nadomesti z več aditivi ali drugimi hranili. Tudi to zagato rešujejo deklaracije, vendar moramo zato biti pozorni ne le na tabelico s številkami, ampak tudi na naštete sestavine.

Mojca za primer ponudi jabolčni čips, ki praviloma ne more vsebovati kaj dosti sestavin. "Če je med sestavinami samo jabolko, to pomeni, da so sladkorji, ki so navedeni v tabeli, naravni sladkorji, ki pripadajo jabolku. Če je pri sestavinah pripisan še sladkor, pa to pomeni, da je izdelku poleg naravnih sladkorjev dodan še procesiran sladkor."

Mojca poudari, da moramo biti morda še najbolj pozorni pri predelanih mesnih izdelkih, zlasti če so označeni kot 'lahki', kar naj bi označevalo, da vsebujejo manj maščob. "Ko iz mesa odstranimo maščobo, ima to meso tudi manj okusa, zato nekateri izdelki to kompenzirajo z več aditivi." Celotna slika prehranskega izdelka se torej skriva prav na deklaraciji.

Nikoli na porcijo, vedno na grame

Še ena napaka, ki nas lahko hitro zavede pri branju deklaracij, je, da gledamo vrednosti, označene za eno porcijo. "Vedno moramo gledati vrednosti za 100 gramov izdelka. To naj bo naša referenčna točka," pove Mojca. Vrednosti za 100 gramov lahko namreč hitro primerjamo z drugimi izdelki, medtem ko je enota za porcijo povsem različna od izdelka do izdelka. Porcija namreč ne označuje, koliko  izdelka naj bi pojedli v enem obroku, ampak je le približek, koliko gramov izdelka običajno poje povprečni kupec, kar pa je preveč abstraktno, da bi lahko upoštevali kot določilo za lastne obroke. Torej – glejte samo vrednosti za 100 g izdelka.

Prav tako je treba razumeti, kaj na deklaraciji predstavlja odstotek dnevne vrednosti. "Ta podatek ni zakon," v podkastu pove Mojca. "Gre zgolj za priporočila, ki so odmerjena na podlagi vnosa 2.000 kalorij na dan." Ta številka je bila izbrana kot najboljši približek povprečnega dnevnega vnosa in tako služi bolj kot okvirna orientacija, saj npr. športniki zaužijejo več kot 2.000 kalorij na dan, marsikdo pa precej manj. "Če vzamete na primer jogurt, in na deklaraciji piše, da vsebuje 15 % priporočenega dnevnega vnosa kalcija, nam to pove, da bi bilo pametno ta dan zaužiti še kakšen drug vir kalcija. Je pa temu zelo težko slediti brez pomoči aplikacij ali tabel."

To pa je delček vsega znanja o deklaracijah in bolj preudarnem sestavljanju jedilnikov, ki ga Pižama in Mojca Cepuš razkrijeta v izredno poučni drugi epizodi podkasta Več vem, bolje jem. Poglejte si celotno epizodo, za še več izčrpnih informacij o uravnoteženi prehrani pa obiščite še na uradno stran projekta Več vem, bolje jem, in morda boste na vaše najljubše prehranske izdelke gledali povsem drugače.

Vse podkaste lahko poslušate tudi na: Metroplay | YouTube | Spotify.