Jure Godler o svojem prvem srečanju s Hribarjem: "To je bila huda lekcija"

V aktualnem Spar podkastu Po mojem okusu Boštjan Gorenc Pižama gosti pisatelja, skladatelja, voditelja, komika, imitatorja, podkasterja, kviz mojstra in še marsikaj drugega - Jureta Godlerja. Odkar je bil majhen deček, ga je privlačila televizija, in od nekdaj je vedel, da bo nekoč na televiziji. Potem je mnogo let pozneje na hodnikih glasbenega konservatorija v Ljubljani srečal Tilna Artača in šlo je, pravi, za srečno naključje.

Artač je bil že tedaj veliki ljubitelj Radia GaGa in je obvladal že vse njihove like, Godler pa tega tedaj še ni poznal, a ga je hitro potegnilo. V šoli sta imitirala in zabavala sošolce, ki so ju dražili, da si ne upata na televizijo, na 5 minut slave (oddaja znotraj Tistega lepega popoldneva). Upala sta si in vse drugo je (skoraj) že zgodovina.  

"Jaz sem človek pisanja"

"Takrat je manjkalo gostov, vsak je bil dobrodošel," Jure Godler v svojem stilu komentira gostoljubje ustvarjalcev oddaje, ki so jima še isti teden, ko sta oddala prijavnico, pisali, naj le prideta. Pripravila sta točko, jo izvedla in Sašo Hribar ju je že takoj  v petek povabil na GaGa. "Sem si rekel: a tako enostavno se da priti na ta RTV?" pripomni Godler. To je bilo leta 2003, ko sta Tilen Artač in Jure Godler začela redno zahajati v studio nacionalke.

Prav posebej se Godler spominja prvega snemanja, ki se je začelo ob desetih, sam je bil tam že ob pol devetih, pričakoval je sestanek in vaje, a ni bilo nikjer nikogar. Ko je le povprašal 'speakerja', kaj se dogaja, mu je ta odgovoril: "Sašo pride tri minute čez deset."

Pravi, da je bila tovrstna imitacija zanj huda lekcija: "Vem za stvari, za katere nisem v življenju, in vem za stvari, za katere sem. In tudi za tiste stvari, za katere nisem, se moram v praksi prepričati, ali res nisem zanje. In tako je bilo to. Jaz sem vedel, da nisem za improvizacijo. Jaz sem človek pisanja, mora biti naštudirano." Prizna, da zakonitosti, ki veljajo pri imitaciji, nikoli ni ponotranjil, da ni narejen za improvizacijo, kot tudi ni narejen za stand up. A je moral oboje poskusiti, da je to videl v praksi.

Nekaj povsem drugega je Teden z Juretom Godlerjem, ki se je na Planet TV začel predvajati leta 2015 in se od svojih začetkov korenito spremenil. Če je bila na začetku to politično-satirična oddaja, je sčasoma doživela odmik v 'entertainment' (v bolj zabavne vode). Tudi zato, ker se je po mnenju Jureta Godlerja politika v zadnjih desetih letih korenito spremenila, banalizirala, padla zelo nizko. "Če je politika brezsramna, avtomatsko vzame dramo iz sebe," je prepričan. Doda, da to ubija satiro.

Jureta Godlerja poznamo tudi kot voditelja Milijonarja in na tamkajšnjem vročem stolu sta se srečala tudi že z Boštjanom Gorencem Pižamo. Tega je zanimalo to, kar zanima večino: ali voditelj vnaprej pozna odgovore? "To me vsi vprašajo, ali imam odgovor ali ne. Jaz imam odgovor takrat, ko se tekmovalec odloči za zadnji odgovor – takrat se mi pojavi njegov označeni odgovor in pravilni. Ogromnokrat se zgodi, da ne vem, jaz isto uživam, tudi igram, se sprašujem," pripoveduje Godler, ki vse skupaj opiše kot "zelo, zelo zabavno". Zanj, verjetno pa ne za vse tekmovalce, saj prizna, da je za ljudi, ki luči in občinstva niso vajeni, vse skupaj lahko zelo strašljivo.

Glasba ali televizija?

Morda bi bilo – razmišlja Boštjan Gorenc Pižama – vse skupaj manj strašljivo, če bi v ozadju igrala živa glasba, na primer v voditeljevi izvedbi. Jure Godler je namreč izvrsten glasbenik in glasba je velik del njegovega ustvarjanja. Na eni točki v življenju, ko je bil star okoli 20 let, je bil v razcepu – glasba ali televizija? Preveč bi bilo v Salzburgu graditi glasbeno karierno (študiral je kompozicijo na tamkajšnji Akademiji za glasbo Mozarteum) in v Ljubljani voditi televizijsko oddajo. "V tisti točki sem se vprašal, kaj mi več pomeni v življenju, in mi je več pomenila televizija," pravi Godler.  Nekoč je pisal tudi opere, a danes se za prazno notno črtovje – če ni naročila – ne usede več.

Se pa še kako pogosto usede k pisanju knjig. Leta 2019 je izdal svoj dramski prvenec Predsednikova norost. Še sam ne ve, od kod mu ideja, da bi pisal o tem, kako bi bilo, če bi bil predsednik Slovenije nor. Je pa dejstvo, da mu je pred tem prišla v roke knjiga Norost kralja Jurija (avtorja Alana Bennetta), ki je dala zgodbi začetni zagon. Čez leto dni so se bralci razveselili satirične kriminalke Casino Banale, sledili sta Vohun, ki me je okužil in Doktor Nobody, a ni še konec. "Ko sem pisal Casino Banale, nisem imel plana, da bo to kakšnih deset knjig, tako kot ga imam zdaj," pravi Godler, ki mu v vlogi pisatelja največ pomeni, da bralca šokira ali preseneti, da ne ostane ravnodušen.

Njegove knjige so – pokomentira Boštjan Gorenc Pižama – na trenutke, ko gradi bizaren prizor, nalaganje stvari do totalnega absurda. "Kar se tiče nalaganja – absurd na absurd na absurd – tega sem se pa naučil od Tarantina. Ker je neustrašen, nikoli ne reče, zdaj bo pa zaradi forme treba skrajšati dialog," pravi Jure Godler.

Poleg vsega omenjenega pa je tokratni gost Spar podkasta tudi sam 'podkaster', in to že iz tistih časov, ko podkastov še niso snemale kamere. "Podkasterski staroselec," ga šaljivo opiše voditelj in doda, da so Godlerjeve Opazovalnice že skoraj kulti podkast.

K sodelovanju ga je povabil Anže Tomić in prizna, da brez tistega povabila verjetno ne bi nikoli zašel v te vode. Pravi, da podkaste zelo redko posluša, z izjemo znanstvenikov, ki govorijo o področjih, ki ga zanimajo. Pogosto pa posluša radio. Pri podkastih mu je v primerjavi z nekaterimi drugimi načini ustvarjanja všeč to, da je sam svoj šef. "Gor gre takrat, ko ti hočeš, imaš neki stalni 'following', ki te vedno posluša, si sam svoj šef. To mi je všeč tudi pri knjigah, ker je to 'biznis', kjer imaš sam čez vse - od prve do zadnje strani," pravi.

Ob koncu zanimivega pogovora, ki poslušalca mnogokrat nasmeji, sta Boštjan Gorenc Pižama in Jure Godler postala lačna. Na meniju je bil sendvič po okusu Godlerja, ki morda na prvi pogled deluje precej suhoparno, a njegovi okusi presenetijo ...